Kot je znano, je med mediji, ki so nedavno dobili negativne odločbe z ministrstva za kulturo in torej v letošnjem letu ne bodo sofinancirani iz državnega proračuna, tudi radii s statusom posebnega pomena. To so Radio Študent, Koroški radio, Radio Krka, Radio Triglav Jesenice in Radio Kranj. Na odločitev, ki jo je sprejela komisija ministrstva za kulturo, oziroma na nedavno izdano odločbo pa se ni možno pritožiti.
Nekoč nekomercialna postaja
Direktor Tomaž Čop je navedel, da je Radio Kranj leta 2019 denimo za sofinanciranje programskih vsebin prejel 57.800 evrov, lani pa 61.977 evrov. Letos so zaprosili za 70 tisoč evrov. "A ker smo dobili točno nič evrov, bomo lokalne vsebine žal zmanjšali na minimum, nekatere lokalne vsebine bo potrebno povsem ukiniti," pravi direktor.
O tem, kolikšen delež sploh predstavlja državno sofinanciranje oziroma kakšno je razmerje med državnim financiranjem in tržnim, pa je Tomaž Čop pojasnil, da državno financiranje predstavlja med 30 do 40 odstotkov.
Radio Kranj – gorenjski megasrček je imel od začetka oddajanja status nekomercialne radijske postaje, od decembra 2003 pa ima status regionalnega radijskega programa posebnega pomena. Od maja 2015 je lastnik kranjskega radia družba Infonet Media Lea Oblaka, ki je omenjeni radio prevzela, ko je ta imel 60 tisoč evrov tekoče izgube. Leo Oblak je v pogovoru za Gorenjski glas pred leti celo razkril, da so bile razmere na Radiu Kranj tako slabe, da so zaposleni morali od doma prinašati celo – toaletni papir ...
Februarja 2016 je družba Infonet Media kupila tudi Radio Triglav Jesenice, prav tako radio s statusom posebnega pomena. A kot je znano, Leo Oblak obljube, da ne bo odpuščal, ni držal, kajti ministrstvo za kulturo je leta 2016 skoraj razpolovilo sredstva. Po dosegljivih podatkih naj bi bil Radio Kranj za sofinanciranje programov tedaj prejel 3000 evrov iz državnega proračuna ... Tako na Radiu Kranj kot tudi na Radiu Triglav je leta 2016 več dolgoletnih sodelavcev dobilo odpovedi zaradi poslovnih razlogov.
Krčenje lokalnega informiranja
Direktor Radia Kranj Tomaž Čop poudarja, da status programa posebnega pomena ni samo privilegij lokalnih in regionalnih radijskih postaj, ampak prinaša tudi obveznosti. To je obveznost oskrbovanja poslušalcev na lokalnem območju z informacijami iz njihovega okolja ter obveznost produkcije lokalnih vsebin, ki jih radii brez statusa nimajo. Osnovni pomen tovrstnih programov je torej informiranje prebivalstva z informacijami, ki so pomembne za njihov vsakdan. Obseg teh informacij ni nekaj, kar bi lahko te radijske postaje prilagajale svojim programskim shemam, ampak je obseg le-teh določen z zakonom, kršenje le-tega pa pomeni odvzem statusa posebnega pomena.
"Ker so stroški priprave regionalnega ali lokalnega informativnega programa praktično enaki pripravi nacionalnega, dohodki pa so neprimerljivi, v večini primerov nižji od stroškov, je zakonska obveza oziroma obljuba države, da bo ta lokalni javni servis sofinancirala.
S sofinanciranjem lokalni in regionalni radii zapolnijo razliko med vse nižjimi prihodki iz lokalnega oglaševanja in stroški dela, ki jo ima radijska postaja zaradi zagotavljanja lokalnega informativnega programa v skladu z zakonskimi zahtevami," je razložil direktor Čop.
In kaj letošnje nesofinanciranje iz državnega proračuna pomeni za zaposlene?
Trenutno je na Radiu Kranj sedem redno zaposlenih in osem honorarnih sodelavcev. "Največji strošek lokalnega ali regionalnega radia so kadri, novinarji, tonski tehniki, producenti, voditelji. In ko se zmanjšajo prihodki, se žal lahko varčuje oziroma preživi samo na zmanjšanju stroškov dela," je dejal. O konkretnem odpuščanju oziroma preklicu sodelovanja s honorarnimi sodelavci direktor Čop ni govoril, ponovil je le, da se boji, da je zdaj edini možni ukrep krčenje lokalnega informiranja.
