Problematika Industrijske cone v Lazah v Stražišču se vleče že več let. Konec lanskega leta so bili tako vzeti vzorci vode na treh mestih v jezercih Račnjak in eden v Sorški reki. Kot je povedal Emil Žerjal iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano iz Maribora, so v prvih treh vzorcih zaznali onesnaženje, ki bi bilo lahko posledica več let starega divjega odlagališča, pri zadnjem vzorcu pa so ugotovili fekalno onesnaženje.
V Lazah dve večji težavi
Ena glavnih težav na območju Laz je, da na območju ni kanalizacije. Mestna občina Kranj (MOK) se z njeno izgradnjo ukvarja že od leta 2014. Leta 2018 so dobili za njeno izgradnjo gradbeno dovoljenje, a se je postopek zavlekel zaradi pritožb okoljske organizacije Alpe Adria Green, ki zastopa Civilno iniciativo za zeleno Stražišče. Eden glavnih očitkov je bil, da projekt ne predvideva izgradnje dvocevne kanalizacije od izliva do izvora. V ponovljenem postopku je Upravna enota Kranj prejšnji teden izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo kanalizacijskega omrežja na tem območju, ki sicer še ni pravnomočno.
»Za poplavno varnost je pred črpališčem predvidena izgradnja zadrževalnika s prostornino 20 kubičnih metrov. V primeru padavin bo slednje neaktivno. Komunala Kranj ima na Centralni čistilni napravi postavljeno vremensko postajo, ki meri tudi količino padavin, in v primeru padavin se bo črpališče nad določeno vrednostjo avtomatično izklopilo,« je o eni glavnih rešitev v prvi fazi izgradnje kanalizacije povedal podžupan Janez Černe. S tem bi namreč preprečili možnost poplav na Ješetovi ulici, kar je skrbelo tamkajšnje prebivalce. Ob tem je še dodal, da se bodo podjetja, ki delujejo v coni, dolžna priklopiti na zgrajeno kanalizacijo, ob tem pa bodo morala zgraditi še lastne male čistilne naprave. Projekt so pregledali tudi strokovnjaki na Komunali Kranj, ki so zagotovili, da je projekt ustrezen.
V nadaljevanju bo sledila še izgradnja druge faze, ki predvideva priključek na obstoječo kanalizacijo, za kar občina še nima gradbenega dovoljenja. Kot je dejal Černe, je predviden priklop na kanalizacijo na Ješetovi ulici, a imajo pripravljeno tudi alternativno varianto. Ta predvideva izgradnjo kanalizacije na območju predvidene vzhodne obvoznice in nato neposreden priključek na Centralno čistilno napravo Kranj.
Druga težava pa je že prej omenjeno divje odlagališče v jamah okrog Laz. Občinska uprava se je samo lani z Ministrstvom za okolje o tem pogovarjala na treh sestankih, a je iskanje rešitev prekinila epidemija. Po pridobitvi analiz onesnaženja so sedaj na ministrstvo poslali ugotovitve z željo po čimprejšnjemponovnem srečanju. Ker gre za državno zemljo, pričakujejo, da bodo na ministrstvu v najkrajšem možnem času pristopili k reševanju te problematike in tudi poskrbeli za ustrezno sanacijo.
Govori se tudi o referendumu
Da se zadeva premika, so zadovoljni tako v Krajevni skupnosti Stražišče kot Bitnje. Predsednik prve Jure Šprajc je med drugim dejal, da zaupajo stroki. Ob tem pa pričakujejo, da bi v primeru, da se izkažejo kakšne napake po končanem projektu ali večje težave, nekdo za to tudi odgovarja.
Po drugi strani pa v organizaciji Alpe Adria Green, ki zastopa Civilno iniciativo za zeleno Stražišče, še vedno dvomijo v ustreznost projekta. Z rezultati zadnjih analiz vode, kot so dejali, niso seznanjeni. »MOK društvu z bogato tradicijo zaščite narave, ki ima status stranskega udeleženca v postopku ugotavljanja odgovornosti in sanacijo Laz, kjer je zaradi onesnaževanja nastala lokalno velika okoljska škoda, ni namenil niti pasivne vloge,« je povedal Marko Špolad. Ob tem je sicer dodal, da zaupajo stroki, a kljub temu dvomi ostajajo.
V okoljski organizaciji in civilni iniciativi ob vsem tem že razmišljajo tudi o nadaljnjih korakih. »Sklep UE Kranj ni pravnomočen in dokler je tako, bi bilo nekorektno komentirati odprti postopek. Kot kaže pa je nastopil čas, ko se bodo morali bolj množično prebuditi Strašani in svojo voljo odločno izraziti. Če ne drugače, bi legitimnost naših predlogov lahko poiskali na referendumu,« je napovedal Špolad.
Podžupan Janez Černe je glede referenduma dejal, da je to demokratična pravica, a je ob tem opozoril: »Treba se je zavedati posledic v primeru odlaganja izgradnje kanalizacije. Vsa voda se bo tako namreč še vedno izlivala v okolje in onesnaževala okolje. Alpe Adria Green bo tako morala prevzeti odgovronost, da se že toliko časa onesnažena voda izliva v okolje in ne v kanalizacijo.«
Da se bodo o tej problematiki še naprej pogovarjali z vsemi stranmi, pa je zagotovil tudi župan Matjaž Rakovec.
