Več kot 4800 prostih del, ki jih ponuja študentski e-servis, in več kot 3200 del, ki jih je moč najti na m-servisu, največjih slovenskih študentskih servisih, kaže na to, da mladi ne bodo imeli težav z iskanjem študentske zaposlitve. Da ponudba delodajalcev presega povpraševanje s strani dijakov in študentov, predvsem pa dolgo ostajajo nezasedena prav določena dela, potrjujejo tudi zaposleni na posredovalnicah del.
Študentje iščejo predvsem strokovna dela
Močno je opazna razlika med deli, ki kaj hitro dobijo nove mlade zaposlene, in tistimi med njimi manj zaželenimi. "Mladi preferirajo predvsem dela, ki so bolje plačana, jih lahko opravljajo pri uglednih delodajalcih ali pa strokovna dela v smeri njihovega šolanja, ki jim prinašajo izkušnje, kompetence in vodijo do morebitne redne zaposlitve z različnih področij področij (računalništvo in programiranje, elektrotehnična dela, projektiranje, prevajanje, digitalni marketing)," so nam sporočili z e-servisa v Kranju.
A dejstvo je, da je takšnih ponudb manj – na Gorenjskem je na primer daleč največ ponudb za delo v strežbi (za strežbo, gostinstvo in turizem je več kot 260 prostih del!), medtem ko najdemo za ostala, strokovna dela, ki zahtevajo še več znanja in izkušenj, manj možnosti: za programiranje le 3 ponudbe, za poučevanje 7, za delo v zdravstvu in farmaciji 11.
Več kot polovica do redne zaposlitve
Zadnja raziskava Ninamedie, narejena oktobra letošnjega šolskega leta, sicer kaže, da se iskanje strokovnih del s strani študentov izkazuje za precej spretno potezo iskalcev zaposlitve. Tako ne preseneča, da ostajajo manj strokovna dela, ki poleg zaslužka ne prinašajo ustreznih izkušenj za v življenjepis, nezasedena.
Kar dve tretjini anketirancev (61,9 %) sta namreč navedli, da sta se po diplomi oziroma zaključku dela preko študentskega servisa zaposlili v enem izmed podjetij, kjer sta prej opravljali študentska dela. Prav tako pa velika večina anketirancev (80,5 %) meni, da jim je delo preko študentskega servisa pomagalo ali zelo pomagalo pri spoznavanju trga dela, podjetij in organizacij ter delovnih nalog.
Mladoletni težje do dela
Nasprotno od študentov, ki že nabirajo pomembne delovne izkušnje za svojo prvo redno zaposlitev, dijaki iščejo predvsem bolj enostavna dela: pakiranje, deklariranje. "Dekleta zanimajo tudi dela v administraciji ali delo hostes, fantje povprašujejo po težjih fizičnih delih (npr. selitve), saj v kratkem času lahko zaslužijo več ali pa se odločajo za dela v proizvodnji", so sporočili z e-servisa.
Prav tako si do prve počitniške zaposlitve želijo mnogi mladoletni, a delodajalci pogosto iz različnih razlogov, velikokrat pa zgolj iz navade in zaradi premalo informacij, ponujajo študentsko delo starejšim od 18 let. A mladi lahko delajo vse od 15. leta starosti; izkušenj in dela si želijo, a pogosto dobijo premalo priložnosti. Na e-Študentskem Servisu so na primer delodajalci od vseh objavljenih prostih del (4824 del), za le četrtino del (1251 del) pripravljeni sprejeti tudi mladoletne.
Najvišja plača za inštrukcije
Odkar vlada izrazito pomanjkanje po kandidatih za delo, sicer opažamo tudi povišanje urnih postavk. V zadnjih dveh letih se je povprečna urna postavka za študentsko delo dvignila približno za 1,5 € bruto na uro oziroma kar za 25 % in trenutno znaša 8 €/h bruto na uro (6,76 €/h neto).
"Najbolje plačana dela zahtevajo določeno znanje, veščine, včasih izkušnje. Najvišje postavke za poučevanje in inštrukcije se začno pri 12 €/h bruto, vaditelji/trenerji plavanja so plačani vsaj 11,9 €/h brtuo, računalničarji in programerji nad 11,2 €/h bruto, selilci najmanj 10 €/h bruto. Najslabše plačana dela so dela, ki so plačana po minimalni urni postavki (6,92 €/h bruto, 5,85 €/h neto)," so sporočili s kranjskega e-servisa. Takih je trenutno na servisih objavljenih okrog 10 %, sem spadajo na primer delo v proizvodnji, skladišču, pomoč pri prodaji ter pomoč v kuhinji in pri strežbi.
aja študente bi radi, normalne delavce pa ne.. miselnost, da jest moram imet vse , delavec pa nič se mora nehat. mal raziskujte pa poglejte tale paradoks, skor vsak gostinc ima več lokalov.. sam en v nebo vpijoč prmer. tista… ...prikaži več naša veleslavna mišelinka, ko je bil covid je stokala,da bo propadla, kmalu po kovidu pa odpre dodaten lokal v ljubljani. pa odod denar ? dragi lastniki, ni to komunizem če si želi natakar tudi peljati v BMW-ju ne samo lastnik. bolano vohrni in pogoltni ste podjetniki v SLO.
Rabijo tudi 4000 profi šoferjev, zaposlujejo že pakistance.Zapomnite si,da kot slovenski narod izginja,in to zelo hitro
Kaj so vam od dole pobegnili?