»Z zavrnitvijo predloga Sklepa je Državni zbor kršil človekove pravice več kot 10.000 prebivalcem območja nove občine Golnik, in sicer ustavne pravice do enakosti pred zakonom, ter enakega varstva pravic s tem, ko občini Golnik odreka pravico do obstoja, čeprav izpolnjuje vse pogoje, več kot 100 že ustanovljenih občin pa vseh zakonskih pogojev ne izpolnjuje. Nadalje je s tem Državni zbor kršil pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, ter da oblast pripada ljudstvu,« je v podanih pobudi in pritožbi Varuhu človekovih pravic ter Ustavnemu sodišču zapisala Iniciativa S Kranj.
V Iniciativi so prepričani, da bi poslanke in poslanci morali razpisati posvetovalni referendum. »Priložili smo 1000 podpisov naših krajanov iz vseh KS našega območja. Tem podpisnikom in somišljenikom v Iniciativi menimo je treba dati možnost, da bi izrazili svojo ustavno pravico na referendumu. Referendum bi moral biti izveden, ker ga je zahtevala Civilna iniciativa, katere zahtevo za razpis referenduma je podprlo okoli tisoč polnoletnih prebivalcev na referendumskem območju, ki obsega 10.239 prebivalcev. To presega kriterij 5% volivcev, ki ga za razpis referenduma ob analogni uporabi v 83. členu zahteva statut Mestne občine Kranj,« so zapisali.
V Iniciativi ob tem občino in župana obtožujejo nekorektne kampanje: »Župan Mestne občine Kranj je na javni seji svetov krajevnih skupnosti Predoslje in Britof zatrdil, da referenduma ne sme biti, »ker bi se ljudje lahko napačno odločili«. Gre za ekstremno nevarno razmišljanje nedemokratične oblasti, ker se ta lahko v prihodnosti spomni, da krajanov odvzame tudi volilno pravico, saj tudi tu lahko po mnenju občinske uprave obstaja možnost, da bi se volivci odločili napačno. Takšna protiustavna in protidemokratična razmišljanja je potrebno odločno zavrniti.«
Iniciativa S Kranj Mestni občini Kranj očita tudi, da se je izključno z javnimi sredstvi lotila kampanje med prebivalstvom. Kot so prepričani v iniciativi, so navajali izključno netočne ali v celoti neresnične izjave. »Obrazložitev odločitve Ustavnega sodišča bi morala biti usmerjena tudi v to, da se onemogoči vsakokratno občinsko upravo, da bi z zlorabo javnih sredstev favorizirala eno od referendumskih opcij. O tem je upravno sodišče že zavzelo jasno stališče. V tem primeru pa gre celo za kampanjo proti, ki ima koruptivno ozadje,« med drugim pišejo v pritožbi ter dodajajo: »Da bi lahko krajani, katerih pravni interes je bil prizadet vložili ustavno pritožbo, mora Državni zbor najprej izdati upravni akt, zoper katerega bi bila mogoča pritožba. Državni zbor ne načrtuje objave sklepa o neizglasovanju predloga za razpis referenduma za novo občino Golnik. Tako ne more pričeti teči 60-dnevni rok za vložitev pritožbe na Ustavno sodišče.«
»V našem okolju živimo sposobni in uspešni prebivalci, z zdravim pogledom na razvoj standarda, v katerem živimo. Zavedamo se svojih pravic, da nam pripadajo sredstva za razvoj lokalne infrastrukture, ki v Kranju žal pripada priviligiranim. Za pesek v oči pa zdaj poteka akcija uvedbe participativnega proračuna, ki ponuja vsaki KS približno 20.000 evrov. Smešna vsota, če vemo, da vsakemu prebivalcu pripada skoraj 650 evrov (torej pomeni za približno 30 prebivalcev). Manjša občina Naklo pa letos planira 4 milijone evrov za investicije. Škoda za lokalno okolje pa se z novim proračunom in novim rekordnim zadolževanjem kranjske občine še povečuje,« zaključujejo v Iniciativi S Kranj.
