Agencija RS za okolje (Arso) je Zavodu Jamski laboratorij Tular, Kranj, kot nam je pojasnil Gregor Aljančič, namreč izdala obe potrebni dovoljenji za prikazovanje osmih osebkov človeških ribic v Informacijskem centru SOSproteus. In sicer gre za dovoljenje za prikazovanje, ki je bilo izdano 19. avgusta letos, in dovoljenje za odvzem iz narave, ki je bilo izdano 13. septembra 2022.
Dovoljenji se torej ne nanašata na živali, bele in črne človeške ribice, ki so že desetletja v Tularju pod Gaštejskim klancem in ki naj bi jih nekaj, kot je bilo prvotno mišljeno, le preselili na novo lokacijo pod kranjske rove. Kot nam je razložil Aljančič, je "Zavod RS za varstvo narave sledil našemu predlogu, da bi obiskovalcem predstavili živo zgodbo živali, rešenih po poplavah, ki jih iz podzemlja odplavijo na kraške travnike, kjer potem kmalu propadejo ... A ker je Arso dovolil odvzem osmih živali, rešenih po poplavah, šele 13. septembra 2022, je bilo to prepozno, da bi se pripravili na prvi val septembrskih poplav. Tako smo žal zabeležili le najdbo mrtve ribice pri Vrhniki."
Poziv domačinom
Skoraj neverjetno se sliši, a je res, da je vse to delo že desetletja povsem prostovoljsko, brez javne finančne podpore. Pri reševanju človeških ribic se že desetletja (to je od začetka delovanja laboratorija Tular, ki ga je kot zanesenjak vodil biolog, Gregorjev oče, Marko Aljančič) zanašajo na sodelovanje z ozaveščenimi najditelji, od katerih je v prvi vrsti odvisno preživetje naplavljene živali. "Od leta 1976 to delo opravljamo prostovoljsko, brez javne finančne podpore, človeške ribice pa zdravi dr. Zlatko Golob," je poudaril Gregor Aljančič.
Tako tudi v teh dneh Aljančič s sodelavci nadaljuje z iskanjem in upa na hitro obveščanje najditeljev. "Posebej pozivamo domačine na območjih, kjer živijo človeške ribice, naj ob najdbi izplavljene živali obvestijo dežurni telefon SOS Proteus ali drugo naravoslovno ustanovo, da bomo ob naslednjem primeru lahko pomagali."
Kot še pojasnjuje Aljančič, bodo v bodočem informacijskem centru prikazali obe podvrsti, belo in črno človeško ribico, kot ju skupaj "raziskujemo in se zavzemajo za njuno varstvo pri Jamskem laboratoriju Tular, v sodelovanju z domačimi in tujimi strokovnjaki ter z veliko podporo Mestne občine Kranj. V info centru SOSproteus bo z nakupom vstopnice vsak lahko postal direktni podpornik varstva človeške ribice, kamor bomo trajnostno vračali vsa zbrana sredstva.
Obe podvrsti skupaj simbolizirata tudi sporočilo Info centra SOSproteus o pomenu varstva podzemnega sveta in ohranjanje podzemne vode kot edinega dostopnega vira pitne vode na planetu," je sklenil Gregor Aljančič.
Projekt Človeška ribica
Že maja 2021 so se mestni svetniki odločili, da bo Mestna občina Kranj vstopila v javno-zasebno partnerstvo z Zavodom Jamski laboratorij Tular za projekt Človeška ribica v Kranju. Občina je poleg finančnega vložka 140.300 evrov vstopila v zavod tudi kot skoraj tretjinska soustanoviteljica. S temi sredstvi, so napovedovali tedaj, bodo uredili informacijski center za človeško ribico v rovih, ki so zavarovani kot tehniški spomenik. V tem info centru bo potekalo ozaveščanje in izobraževanje javnosti o ogroženosti človeške ribice in virov pitne vode, medtem ko bo jamski Zavod Tular z zbranimi sredstvi, pridobljenimi v info centru, tudi lažje nadaljeval z raziskovalnim delom v jami Tular, kjer je bilo marca letos 27 človeških ribic, od teh 22 belih in pet črnih.
Prvotno so načrtovali, da bi si že v letu 2022 novo kranjsko znamenitost pod rovi ogledalo 6 tisoč obiskovalcev. Začetek obnove se je zamaknil, doreči je bilo treba vse podrobnosti, poiskati soglasja, otvoritev je bila predvidena v letošnjem poletju. A potem je bilo še več mesecev treba čakati tudi na dovoljenji Agencije RS za okolje in prostor.
Projekt v rovih predvideva sodoben jamski laboratorij, v katerem bo možno v dveh steklenih akvarijih s prostornino po 1000 litrov opazovati človeške ribice. Skupaj z Zavodom za turizem in kulturo Kranj, ki upravlja rove pod starim Kranjem, bodo vzpostavili info center za prikazovanje človeške ribice. Na krožnem obhodu pa bodo, kot so napovedali, izvajali tudi monitoring obiskovalcev. Poleg vedenja človeške ribice, ki ga bodo spremljali s kamero, bodo zbirali tudi podatke o osvetljenosti, temperaturi vode in zraka, jakosti zvoka itn, da bi ugotovili vpliv obiskovalcev na javno prikazovanje človeške ribice.
