MOK je v drugem rebalansu letošnjega proračuna v proračun uvrstila sredstva za izvedbo projekta komunalne ureditve industrijske cone Laze in za projekt Poslovna cona Hrastje, namenjena predvsem za nakup zemljišč. V proračun je uvrščena tudi obnova objekta nekdanje trgovske šole, ki zahteva odhodke tudi v letu 2022. Predvideni prihodki so približno 67,5 milijona evrov in se znižujejo za 330.000 evrov. V zaključnem računu proračuna za leto 2020 je bil ugotovljen tudi presežek prihodkov nad odhodki v višini skoraj 5,4 milijonov evrov in je za skoraj 3,8 milijonov evrov večji od predvidenega. Odhodki so prevideni v višini dobrih 82 milijonov evrov in se povečujejo se za 3,2 milijona evrov.
Velik premik pri vzpostavitvi Poslovne cone Hrastje je pohvalil Bojan Homan (SDS), ob tem pa se je dotaknil tudi urejanja Industrijske cone Laze. »Končno smo dobili gradbeno dovoljenje in bomo začeli graditi kanalizacijo in rekonstrukcijo ceste, istočasno pa ne znamo gledati malo naprej. Odkupljeno imamo zemljišče za prestavitev ceste na Jošt. Vsa potrebna dokumentacija zanjo se lahko naredi v štirih mesecih, če je volja. V rebalansu bi se lahko poiskalo denar še za to cesto in jo naredilo, saj vemo, kakšna je problematika glede parkirišč in dovoza na Jošt. Če to sedaj ne bomo naredili, bomo potem spet čez dve ali tri leta kopali in posledično uničevali to cesto.« Kot je pojasnil vodja urada za razvoj, pametno skupnost in projekte Tomaž Lanišek, so v tokratni rebalans vključili samo projektiranje te ceste, večji del sredstev pa bo, glede na to da bo večina del pri izgradnji kanalizacije v Lazah izvedena prihodnje leto, zagotovljena v proračunih za leti 2022 in 2023.
Rebalans je podprl tudi svetnik Boštjan Trilar (Več za Kranj). Kot je povedal, se je projekt vzpostavitve Poslovne cone Hrastje intenzivneje začel že v času njegovega županovanja. »Še posebej pa moram pohvaliti pogumno potezo, da bo občina imela denar za izgradnjo komunalne infrastrukture in občinske ceste. Večina projektov namreč stoji, ker občine nimajo denarja za komunalno infrastrukturo in s tem obremenjujejo investitorje, ki morajo poleg investicije zagotoviti še sredstva za njeno izgradnjo,« je izpostavil Trilar, ki se je dotaknil tudi Laz. Tudi s tem projektom so namreč začeli v času njegovega mandata, a so se pri tem srečevali s številnimi težavami. Veseli ga, da se bo gradnja zdaj le lahko začela.
Pomen Poslovne cone Hrastje je izpostavil tudi svetnik Branko Grims (SDS). »Edini dolgoročni garant blaginje in razvoja je seveda podjetništvo. V Kranju je bilo to do sedaj utesnjeno. Premalo je bilo prostora za nove dejavnosti. Zdaj se ta zgodba končuje. Ideja o Poslovni coni Hrastje je sicer stara približno toliko kot Mestna občina Kranj. Tukaj naj bi bila visoko produktivna, dobro plačana delovna mesta, se pravi tisto, kar Kranj v resnici potrebuje. Kranj se namreč ne more več razvijati kot neko industrijsko mesto za preprosto delovno silo z velikim prilivom, ampak mora graditi na kakovosti, visoko produktivnih delovnih mestih in jaz upam, da bo ta projekt uresničen,« je med drugim povedal Grims.
