»Ne zato, ker ga v Prešernovem gledališču Kranj ne bi načrtovali in pripravljali vse leto. Ne zato, ker ne bi vedel, na kateri dan se vsako leto začne. Ne zato, ker bi vmes pozabil, koliko dela, koliko predanih, strokovnih in entuziastičnih sodelavk in sodelavcev ga vsako leto sooblikuje. Pač pa zato, ker me vsako leto navduši. Navduši me neverjeten izbor in nabor odličnih predstav, navduši me širina in domet dodatnih vsebin, navdušijo me poročila strokovnih žirij, kako izvrstna besedila so prispela na razpise, navdušijo me predlogi strokovnih združenj za pogovore in srečanja. Navdušita me ustvarjalnost in poglobljenost slovenskega gledališča in dramatike. Iskreno in toplo me navduši toplina, s katero Kranj in Kranjčani sprejmejo festival medse, kako zelo obiskani so dogodki, kako festival vsako leto poteka na še več lokacijah. Navdušijo me odzivi in obiski strokovne javnosti iz vse Slovenije in tujine. Navdušen sem, ker trdo delo za festival obrodi sladke sadove navdušenih občinstev in srečevanj z izjemnimi umetnicami in umetniki in njihovimi deli,« je letošnji festival pospremil direktor Prešernovega gledališča Kranj Jure Novak.
Festivala se veseli tudi župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec. »Gre za kulturni projekt, ki že vsa ta leta krepko presega meje lokalnega in v naše lepo, Prešernovo mesto privablja ljubitelje in ustvarjalce odrske umetnosti od vsepovsod. Vsako leto v času festivala, ki ga Prešernovo gledališče Kranj brez izjeme na vrhunski ravni organizira ob podpori Mestne občine Kranj in Ministrstva za kulturo, se dobesedno čuti, da se dogaja nekaj posebnega, in potrjuje, da je v Kranju kultura doma. In to skorajda brez premora,« ob tem poudarja župan.
Selektor letošnjega festivala je Rok Bozovičar. Od leta 2012 je dejaven kot gledališki kritik, sprva na Radiu Študent, nato kot novinar in kritik sodeluje z Radiem Slovenija in časopisom Dnevnik ter portalom Kritika. Deluje tudi kot urednik, pisec, moderator in dramaturg. Bil je selektor 55. Festivala Borštnikovo srečanje, v letu 2021 je sklenil selektorstvo 11. Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Sodeluje tudi v strokovnih žirijah in komisijah. Je član Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije in Društva za sodobni ples Slovenije. Od letos je v Prešernovem gledališču Kranj Bozovičar pomočnik direktorja za poslovanje in Teden slovenske drame.
Na letošnji festival je Bozovičar uvrstil 7 tekmovalnih in 5 spremljevalnih predstav. »Neizpodbitno je, da tekmovalni program sestavljajo zgolj uprizoritve institucionalnih producentov, kar si lahko razlagamo kot posledico več dejavnikov. Načini gledališke proizvodnje snovanja so se v zadnjem desetletju več kot očitno scela premaknili tudi znotraj institucionalnih zavodov, ki dajejo stabilnejši okvir uprizarjanju slovenskih besedil, medtem ko so učinki kulturne politike zadnjih let ohromili dobršen del nevladnih gledaliških producentov, ki so v preteklosti že tvorili središča drznejše in tehtnejše ne-le-dramske poskuse, ki bi jih bilo v prihodnje smotrno bolj sistemsko negovati,« pravi Bozovičar.
Poleg tekmovalnega in spremljevalnega programa več drugih dogodkov
Teden slovenske drame se bo začel s slovesno podelitvijo stanovskih nagrad Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS). Nagrado Marija Vera za življenjsko delo bo prejela igralka Milada Kalezić, nagrado Polde Bibič za življenjsko delo pa režiser Dušan Mlakar. Nagradi Duša Počkaj bodo podelili Tamari Avguštin in Jani Zupančič, nagrado Marko Slodnjak pa Jeri Ivanc. Podelitvi bo nato sledila premierna uprizoritev drame Milana Ramšaka Markovića Deževen dan v Gurlitschu v režiji Sebastijana Horvata.
Poleg osrednjega tekmovalnega in spremljevalnega programa pa Teden slovenske drame ponuja tudi izjemno bogat dodatni program. V sodelovanju z ZDUS pripravljamo okroglo mizo Več kritike, prosim, na kateri bomo razpravljali o refleksiji sodobne uprizoritvene umetnosti in prisotnosti slovenske dramatike v javnem diskurzu.
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) bo predstavila bralne uprizoritve kratkih dramskih del študentov dramaturgije in gledališke režije, v sodelovanju z AGRFT in Slovenskim gledališkim inštitutom (SLOGI) pa organizirajo dneva nominirancev, in sicer Dan nominirancev za mladega dramatika in Dan nominirancev za nagrado Slavka Gruma. Branje nominiranih dramskih besedil bo pospremljeno z dramaturškimi uvidi v posamezna dela in pogovori z nominiranci. Z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (DGKTS) se bodo v pogovoru z naslovom Umetna kri, a prave solze posvetili perečemu vprašanju o oblikah nasilja v procesih snovanja umetnosti. Na okrogli mizi z naslovom Glas nove Belorusije, ki jo pripravljajo v sodelovanju s slovenskim centrom ITI, pa se bodo o sodobni beloruski umetnosti pogovarjali z umetnicami in umetniki, ki so bili prisiljeni oditi v tujino, a nadaljujejo svoje ustvarjanje.
Umetnica Lea Kukovičič, ki v koprodukciji med Prešernovim gledališčem in ljubljanskim zavodom Bunker pripravlja trilogijo Ko moški jočejo, se bo na Tednu slovenske drame predstavila z drugim delom trilogije – živo skulpturo Zadnji Hamlet, predigra. Napovedujejo pa tudi program za mlade, in sicer predstavo Skrivno društvo KRVZ, ki je bila ustvarjena po knjižni predlogi avtorice Simone Semenič, ter dva koncerta, in sicer Dama slanih oči Tine Resman in koncert bratov Krajnčan.
Pomembna novost letošnjega Tedna slovenske drame je srečanje za razvoj projekta Dramatike malih evropskih jezikov. Pri projektu bodo s ključnimi sorodnimi deležniki z manjših jezikovnih območij na podlagi skupnih izzivov oblikovali strategije za promocijo, izmenjave, podporo in razvoj lokalnih dramatik. Projekt nastaja pri mreži European Theatre Convention, katere član je tudi Prešernovo gledališče. Priključujejo pa se tudi projektu Dvocikel, ki se letos posveča mejnim glasbenim izrazom. V sodelovanju z zavodom Carnica bodo 3. aprila 2023 objavili poziv za glasbene izvajalce in avtorje besedila, da bi ustvarili novo celovečerno glasbeno-gledališko odrsko delo, ki bo predstavljeno na Tednu slovenske drame leta 2024.
Letošnji Teden slovenske drame se bo sklenil v petek, 7. aprila 2023. Takrat bomo izvedeli, kdo bo letos prejel nagrado Slavka Gruma za najboljše novo dramsko besedilo, kdo nagrado za mladega dramatika oziroma dramatičarko in kdo Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v dramaturgiji. Podelili pa bodo še pet festivalskih nagrad.
Če bi imeli kakšne manj bedne in brezvezne gledališke predstave, bi se še morda kaj zanimal za to, tako pa žal ni nič od tega.