Kranjski podžupan Janez Černe je na odprtju 52. Tedna slovenske drame dejal, da je vesel, da so gledališke in koncertne dvorane spet polne, da je kultura znova zaživela in znova našla prostor med ljudmi. Kot je izpostavil, je umetnost ogledalo časa: "Ljudje jo potrebujemo, je naš temelj, pogon, odklop, baza za poglobljeno razmišljanje in delovanje." Zato je, kot je poudaril Černe, tako pomembno, da dogodke, kakršen je TSD, podpiramo. Za podporo se je zahvalil tudi ministrstvu za kulturo, hkrati pa je ministrstvo znova pozval k večjemu financiranju Prešernovega gledališča Kranj, ki ga še vedno v 80-odstotnem deležu financira občina.
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc se financiranja v nagovoru ni dotaknila. Izpostavila je, da je dramska beseda od samih začetkov nosilka etosa v evropski civilizaciji. Drama je način vzpostavljanja in ohranjanja dialoškosti sveta. Tudi na slovenskih tleh je dramatika, tudi po zaslugi več kot polstoletne tradicije TSD, odigrala pomembno vlogo demokratizacije družbe, je navedla.Poudarila je, da nas je vojna v Ukrajini predramila iz tega, da življenje ni samo igra besed, dnevnih verbalnih spopadov. "Opominja nas, da mora dramska beseda v 21. stoletju enako občutljivo kot pred dvema tisočletjema in pol prisluhniti človečnosti kot temelju naše civilizacije, biti nosilka družbenega etosa in varuhinja dialoga," je dejala.
Kot je izpostavil direktor Prešernovega gledališča Kranj Jure Novak, živimo v časih, ko se zdi svet izrazito nestabilen, tako politično kot zdravstveno, ekološko in družbeno. "Potrebujemo trdne opore, stabilne temelje, na katerih se bomo soočili z izzivi sodobnosti in prihodnosti. Večtisočletna tradicija gledališča je tak temelj," je poudaril. Pojasnil je, da je ritual gledališča ritual skupnosti, ki združuje, povezuje, razkriva in poglablja. "Gledališče je prostor, kjer nas skozi tisočletja nagovarjajo modri glasov prednikov in najaktualnejši razmisleki sodobnikov," je dejal.
Skoraj 14 dni gledaliških užitkov
Do 8. aprila se bo v kranjskem gledališču zvrstilo 13 predstav. V program je selektor Rok Andres vključil 8 tekmovalnih in 5 spremljevalnih predstav. »Uprizoritve, ki sem jih izbral v oba programska sklopa, se osredinjajo na dve premisi: na temo aktualnega trenutka in na vprašanje, o čem si upamo govoriti. Sodobni čas se poraja v uprizoritvah najprej v izhodiščih samih besedil, v katerih najdemo: politično razdrobljenost, posameznika v nesolidarni družbi, psihična stanja z boleznimi, podnebno krizo, odvisnosti, katastrofičnost, polarizacijo družbe, občutek konca zgodovine ali trenutka tik pred kritičnim obratom. Umetniška obdelava aktualnega trenutka se nadaljuje z zgodovinskimi ali dokumentarističnimi temami, ki z oddaljenosti, s postopki distance, učinkovito spregovorijo o težavah in dilemah, ki nas še kako zadevajo in nas vzpostavljajo,« je o letošnji izbiri povedal Andres.
Ob vsem tem so v Prešernovem gledališču v okviru letošnjega Tedna slovenske drame pripravili še pester dodatni program. »Dodatni program smo oblikovali na temeljih premislekov o sedanjosti in prihodnosti slovenske dramatike. K sodelovanju smo znova povabili vse ključne gradnike razumevanja slovenske dramatike in gledališča,« je povedal direktor Prešernovega gledališča Jure Novak.
Na ogled pa sta že tudi dve razstavi, ki so ju pripravili v sodelovanju z Mestno občino Kranj in agencijo Tam-Tam mestni plakati. Pred Mestno knjižnico Kranj v Galeriji na mestu si lahko ogledate razstavo Retrospektiva kultnih plakatov Tedna slovenske drame, pred Prešernovim gledališčem pa razstavo Uprizoritve na 52. Tednu slovenske drame.
52. Teden slovenske drame bo trajal do 8. aprila. Takrat bodo na zaključni slovesnosti podelili letošnje festivalske nagrade, med drugim tudi najpomembnejšo nagrado Slavka Gruma za najboljše novo slovensko dramsko besedilo. Žirija je že izbrala letošnje nominirance. To so Jera Ivanc: logocentrična komedija za sedem punc o delcih, revoluciji in gledališču; Aljoša Lovrić Krapež: Weltschmertz; Katarina Morano: Usedline ter Urša Majcen: Zgodba o bakrenem kralju.
