Človeška ribica naj bi zaplavala v rovih

Kot je razvidno iz gradiva, ki so ga prejeli mestni svetniki, ima Zavod Jamski laboratorij Tular zakoncev Aljančič edini ustrezno tehnično znanje, izkušnje in v jami Tular tudi več belih in črnih odraslih človeških ribic. To, da so v jamskem laboratoriju Tular tako bele kot črne ribice, je edinstveno na svetu. Te ogrožene dvoživke pa so, seveda z dovoljenjem Agencije RS za okolje, tudi nujne za izvedbo projekta Človeška ribica v Kranju.

Če zmorejo v Postojni in Jelševniku ...

Takoimenovani test javno-zasebnega partnerstva je že 17. maja (Zavod Tular je vlogo za javno-zasebno partnerstvo oddal v maju letos) spisal tudi Inštitut za javno-zasebna partnerstvo, zavod Turjak, iz Ljubljane, ki ga vodi doc. dr. Boštjan Ferk. V tem Inštitutu so izpostavili, da je Mestna občina Kranj zavezana varovanju virov pitne vode in tudi usmeritvam, kot so Zelena shema slovenskega turizma, oživitev starega mestnega jedra in ustvarjanje novih delovnih mest na področju znanosti in raziskovanja. Zaradi vsega tega v občini, kot so navedli, obstaja potencial za razširitev turistične ponudbe tudi s tem projektom. Z njim bi, kot pričakujejo, obiskovalcem omogočili podaljšanje bivanje na območju občine. Občina bi privabila turiste, predvsem družine z otroki, in hkrati poskrbela za varstvo naravne dediščine. Z izvedbo naložbe pa bi tudi pridobila na prepoznavnosti in omogočila trženje drugih turističnih produktov na svojem območju.

V Sloveniji je namreč človeška ribica redno na ogled javnosti le v Postojnski jami, primer dobre prakse je tudi Informacijski center za črno ribico v belokranjskem Jelševniku, s katerim upravlja družina Zupančič. Zdaj pa so, kot je navedeno v gradivu za mestni svet, tudi v Kranju dobre možnosti za razvoj centra za raziskovanje, varstvo in javno promocijo človeške ribice.

Svetovni simbol je ogrožen

Pravo sporočilo človeške ribice, s tem pa tudi njene zelene turistične interpretacije v prihodnosti, čeprav je postalo akutalno že včeraj, je njena živa zgodba: ogroženost svetovnega simbola podzemeljske biotske raznovrstnosti ter hkrati skrb za varstvo podzemne vode, edinega dostopnega vira pitne vode na planetu, sta zapisala Gregor in Magdalena Aljančič.

Medtem ko je postojnska ribica že v 19. stoletju postala svetovna turistična atrakcija, pa v Kranju že 60 let deluje širši javnosti manj znani jamski laboratorij, ki so ga v letu 1960 uredili v opuščenem zaklonišču v jami Tular. Od leta 1976, ko je Medicinska fakulteta laboratorij opustila, deluje v skrbi družine Aljančič brez javne finančne podpore.

Zavod Jamski laboratorij Tular, katerega glavna dejavnost je raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije, sta januarja letos ustanovila zakonca Gregor in Magdalena Aljančič, ker bi rada nadaljevala z vizijo oziroma zamislimi Gregorjevega očeta Marka Aljančiča, jamskega biologa, posthumno je bil imenovan za častnega občana MO Kranj (1933-2007).

Zavod, kot poudarjata, že po organizacijski obliki ni namenjen pridobivanju dobička, ampak je podoben muzeju, kjer raziskovalno delo omogoča verodostojno javno prezentacijo. Kot je razvidno, bi zdaj rada razvila trajnostni poslovni model, po katerem bi zbrana sredstva vložili nazaj v raziskovanje in varstvo te ogrožene dvoživke ter ozaveščanje javnosti o njej. To pa bo, kot pričakujejo v Kranju, generiralo nove turistične, vzgojno-izobraževalne, znanstvene in druge storitve v javnem interesu.  

Info center bi vzpostavili skupaj z Zavodom za turizem in kulturo

In za kakšno naložbo gre? V ločenem delu rovov pod Pungratom bi radi na 410 kvadratnih metrih oziroma dolžini 190 metrov uredili sodoben jamski laboratorij, v katerem bi bilo možno tudi opazovati živali. Skupaj z Zavodom za turizem in kulturo Kranj, ki upravlja Rove pod starim Kranjem, bi v prihodnje vzpostavili info center za prikazovanje ogrožene človeške ribice.

Info center bi tvorili trije vzporedni rovi, široki približno dva metra, oziroma 185-metrski krak na 410 kvadratnih metrih. Obiskovalcem in razstavnemu prostoru bi namenili večino vse predvidene površine, to je 150 metrov rovov oziroma 350 kvadratnih metrov, v ločenem kraku nameravajo urediti veterinarski-servisni del.

Zgodbo o človeški ribici bi predstavili na osmih osvetljenih panelih, ki bi se jih obiskovalci ogledali med krožnim obhodom info centra. Sama prezentacija človeške ribice bi bila na 15-metrskem nekoliko širšem območju v stranskem rovu s sredinsko postavljenim akvarijem, tako da bi omogočili prehod tudi gibalno oviranim.

Predvideno je, da bo imel stekleni akvarij prostornino 2100 litrov in da bo akvarijska voda krožila skozi filtrirni sistem, nameščen v stojalu pod akvarijem. Ogled bo, kot obljubljajo, živalim prijazen.

Po zmernem scenariju bi imeli prihodnje leto 6000 obiskovalcev

Hkrati z javnim ogledom pa bodo izvajali tudi monitoring vpliva obiskovalcev. Poleg vedenja človeške ribice, ki ga bodo spremljali s kamero, bodo zbirali tudi podatke o osvetljenosti, jakosti zvoka, temperaturo vode in zraka,..., to pa je pomembno za, kot navajajo,  pionirski študij vpliva obiskovalcev na prikazovanje človeške ribice v javnosti. In obiskovalcev naj bi bilo, kot je predvideno po zmernem scenariju, prihodnje leto 6000. Nato pa vsako nadaljnje leto po 20 odstotkov več...

Na koncu rova, kjer obiskovalci zaključijo ogled, je predvidena trgovinica oziroma vitrina s spominki, promocijskim gradivom, vpisno knjigo in blagajno.

Kot je razvidno iz gradiva, Gregor in Magdalena Aljančič pričakujeta, da bo občina poleg sofinanciranja info centra za obiskovalce poskrbela tudi za vso potrebno dokumentacijo in tudi oddala rove v najem zavodu Tular za 20 let z možnostjo podaljšanja. Javni Zavod za turizem in kulturo Kranj pa bi prevzel marketing in vodniško službo.