Občina Preddvor si v prihodnje veliko obeta od turizma na jezeru, ki je priljubljena izletniška točka Gorenjcev. Tako so konec letošnjega avgusta začeli z urejanjem celotne zahodne obale, katero je občina dobila v last leta 2019 od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Dela bodo stala 220 tisoč evrov, skoraj 160 tisoč pa bo v okviru projekta Turizem ribjih doživetij prispeval Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo.
Sonja Rozman, naravovarstvena svetnica na Zavodu RS za varstvo narave, Območna enota Kranj, nam je na vprašanje, ali imajo morda kakšne pomisleke s praznjenjem jezera (to praznjenje je načrtovano popolnoma neodvisno od urejanja zahodne obale, op. a.) odgovorila, da se bo praznjenje začelo z zamudo zaradi pridobivanja ustreznih dovoljenj.
"Jezero Črnava v Preddvoru je umetna akumulacija, ki je nastala (leta 1959) z zajezitvijo potoka Bistrica za turistične namene. Direkcija RS za vode, kot upravljalec pregrade, načrtuje izpraznitev jezera za namen pregleda in vzdrževanja pregrade. Dela bo izvedel koncesionar, HNG, ki je trenutno v postopku pridobivanja naravovarstvenega soglasja, ki ga izda ministrstvo za okolje in prostor. Zavod RS za varstvo narave pa v postopku sodeluje s strokovnim mnenjem glede vpliva posega na hidrološko in geomorfološko naravno vrednoto Kokra," je navedla Sonja Rozman.
Na vprašanje, kakšno je mnenje zavoda za varstvo narave o tovrstnih posegih, pa je Sonja Rozman odgovorila, da mnenja zavod še ni pripravil, saj niso prejeli uradne vloge. "Mnenje bo predvidoma pozitivno, bodo pa podani omilitveni ukrepi." O tem, kakšni bodo ti omilitveni ukrepi, zaenkrat ni možno govoriti, saj jih strokovnjaki še niso napisali ... "Postopek sicer vodi koncesionar, HNG," je še dodala.
Popolna izpraznitev bi trajala 14 dni
Vprašanja v zvezi s praznjenjem jezera smo zato naslovili tudi na ministrstvo za okolje in prostor. Z Direkcije RS za vode so nam odgovorili, da se je umetna akumulacija jezera Črnava ob dogovoru z vsemi deležniki nazadnje popolno izpraznila sredi oktobra 2010, pred tem pa še leta 1997 in leta 1984.
"Na Direkciji Republike Slovenije za vode smo preko izvajalca obvezne gospodarske javne službe, ki upravlja z zapornično opremo, nameravali tudi letos v oktobru prazniti turistično umetno akumulacijo Črnava z namenom celovito pregledati pregradni objekt umetne akumulacije Črnava, vso hidromehansko opremo, vključno s stanjem brežine ob pregradnem objektu.
Za kratkotrajno (14-dnevno) popolno izpraznitev umetne akumulacije jezera Črnava je potrebna uskladitev z vsemi deležniki: Občino Preddvor, Zavodom za ribištvo RS, Ribiško družino Kranj, Zavodom RS za varstvo narave, ….., za kar si je Direkcija RS za vode tudi prizadevala ter deležnike pozvala k uskladitvi termina praznjenja turistične umetne akumulacije Črnava. Ostala dela niso bila predvidena.
Namera se je zaustavila pri Ribiški družini Kranj. Zavod za ribištvo Republike Slovenije je sicer dal strokovno mnenje, v katerem se je strinjal s terminom v oktobru 2021, vendar je lokalna ribiška družina RD Kranj zavrnila izvedbo izlova. Zaradi nasprotovanja RD Kranj izpraznitev letos ne bo izvedena. Ponovno bomo ustrezen termin za vse deležnike poskušali uskladiti v naslednjem letu," so za Žurnal24 odgovorili z direkcije.
Pomisleki Ribiške družine Kranj
Predsednika Ribiške družine (RD) Kranj Jureta Medena smo zato vprašali, zakaj ribiči nasprotujejo izlovu in koliko rib je po njihovi oceni v jezeru. O tem, koliko je rib (v jezeru Črnava je drstišče lipana za potrebe Zavoda za ribištvo RS, poleg lipana pa so v jezeru še klen, šarenka, potočna postrv in tudi krap), ribiči še pripravljajo oceno. Gre pa za veliko količino rib in velike količine zaroda in mladic, ki so s stališča odlova glede danosti obravnavanega vodnega telesa še posebej problematične, je opozoril Jure Meden.
Prejeli pa smo tudi pisno izjavo RD Kranj, v kateri pojasnjujejo razmere: tako je Zavod za ribištvo Slovenije izdal strokovne smernice o posegu v jezero 14. oktobra 2021, Ribiška družina Kranj pa ni imela možnosti aktivno sodelovati v postopku izdaje.
Zapisali so, da RD Kranj ne nasprotuje izlovu rib, a da izlova v predvidenem terminu (v oktobru, op. a.) in na predviden način ne more izvesti niti varno za člane, ki bi izlov izvajali, niti strokovno, obenem pa imajo tudi strokovne pomisleke. Po njihovem izvedba del v tako nerazumno kratkem časovnem roku in ob predvidenem načinu dela v takem vodnem telesu ne upošteva osnovnih varnostnih načel in predstavlja nevarnost ter ogroža življenja članov RD Kranj, ki bi izvajali izlov.
RD Kranj opozarja na 19. in 25. člen Zakona o sladkovodnem ribištvu, ki določata, da mora biti vsak poseg v ribiški okoliš nadzorovan in izveden na način, ki v največji mogoči meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti ter da je prepovedano vznemirjati ribe na drstiščih rib, med drstenjem in v varstvenih revirjih. "Strokovne smernice tega niso upoštevale, saj se poseg v akumulacijsko jezero lahko opravi na manj invaziven način in v času izven varstvene dobe rib, ko življenje in populacija rib ni ogrožena," so navedli iz RD Kranj.
Pred 11 leti, ko so nazadnje popolnoma spraznili jezero Črnava, so kot vzrok navedli, da bi na dnu jezera radi zapolnili štirimetrsko vrzel, skozi katero je nenadzorovano odtekala voda. Pri sanaciji so sodelovali tudi ribiči, ki so tedaj izlov rib izkoristili za odstranitev krapa. Takrat so ocenjevali, da je v jezeru dobrih 70 tisoč kubičnih metrov vode, vrzel pa so zapolnili z glineno plombo. Jezero Črnava je sicer dolgo 250 metrov, široko več kot 100 metrov, v južnem delu njegova globina presega šest metrov, severni del pa je plitev.
