Na nedavnem dnevu odprtih vrah je na nov skupni ekološki, permakulturni in biodinamični vrt v Prašah, ki ga urejajo zanesenjaki iz društva Sorško polje, prišlo kar 100 ljudi. Naj spomnimo, da so ga prizadevni člani društva letos spomladi pričeli urejati na njivi, ki je štiri leta bolj ali manj počivala, saj so imeli lastniki na njej samo ajdo, niso pa je želeli oddajati v najem za intenzivno kmetijstvo. Tako so člani društva na približno tisoč kvadratnih metrih veliki parceli začeli urejati vrt po zgledu vrta, ki so ga dotlej imeli le streljaj proč prav tako v Prašah.
"V društvu Sorško polje se združujemo ljudje, ki nam je mar za zemljo, da jo ohranjamo kvalitetno in jo še izboljšujemo. Zato pridelujemo hrano in semena na ekološki in biodinamični način, organiziramo izobraževanja na to temo, oglede dobrih praks,... Velik poudarek je na pridelovanju lastnih semen avtohtonih slovenskih sort. Saj se zavedamo, da je to naše največje bogastvo in da so rastline, ki že vrsto desetletij uspevajo tu, prilagojene našim razmeram, bolj trpežne in kakovostne," poudarja Matjaž Jerala.
Na dnevu odprtih vrat so se predstavili tudi lokalni kmetje s svojimi pridelki, članice društva so se izkazale s pripravljenimi dobrotami, okušali so ekološko vino in pili zeliščni čaj ... Posebno pozornost pa so zbudili z razstavo otroci iz vrtca Mavčiče, ki imajo na eko vrtu v Prašah že svojo gredo, na kateri so pridelali grah, jagode in sončnice za zimsko krmljenje ptic. Jagode so pojedli, graha tudi zdavnaj ni nikjer več, le sončnice še čakajo na vrtu.
"Nekaj grahkov smo pojedli že med obiranjem, drugega pa nam je kuharica skuhala za prilogo h kosilu. Nekaj sončnic bomo pustili na njivi, da imajo ptički dober tek in veselje, nekaj pa jih bomo pobrali za zimsko krmo pred vrtcem," je pojasnila vzgojiteljica.
Za semenenje letošnje leto ni bilo ugodno
Na vprašanje, kakšna bo letina na Sorškem polju, pa je Matjaž Jerala odgovoril, da bo kar solidna, a da za semenenje letošnje leto ni bilo najbolj primerno. "Jabolk in hrušk sicer skorajda ni, jagodičevje pa je zelo dobro naredilo, tudi grozdje je zelo sladko. Sta pa suša in vročina zahtevali svoj davek. Ampak vsako leto je specifično in nekatere rastline delajo odlično, nekatere pa ne uspejo. Paradižniki se zelo dobro držijo, paprike so bile bolj pozne, a sedaj delajo odlično..."
Člani društva so zlasti veseli, da jim dobro uspevajo rastline in to že v prvem letu obdelave zemlje po biodinamični principih. Spomladi so se člani množično udeležili srečanj na vrtu in so pravočasno zasadili in posejali rastine, preselili so zeliščno spiralo in poskrbeli tudi za ograjo, kompostnik, zatravili parkirišče. Dvarat je klestila tudi toča, ki je naredila kar nekaj škode. Rastline so zato takoj po toči škropili zaporedoma s čajem rmana, koprive in kamilice.
Kako pa krompir, o katerem so se nedavno širile vesti, da mu slabo kaže? "Da, zgodnji krompir je bil zaradi suše bolj droben in tudi manj ga je bilo. Pozne sorte krompirja oziroma tistemu, ki se mu nadzemni del ni posušil v suši, pa so boljše. Potem ko je padlo nekaj dežja, je ta krompir dobro naredil," je pojasnil Matjaž Jerala.
Med zelenjavo pa so letos poleg že prej omenjenih paradižnika in paprik najbolje uspevale kumare, blitva in solate, medtem ko je bilo za čebulo in česen kar preveč vlage. V času, ko bi se moral debeliti fižol, pa je bilo vreme presuho.
Deset let se že trudijo
Projekt Sorško polje – približajmo se naravi je nastal v letu 2011. Temelji povsem na prostovoljnem delu. Osnova dejavnost društva Sorško polje – približajmo se naravi je informirati in spodbuditi prebivalce Sorškega polja in širše, da Sorškemu polju povrnejo vitalnost, ga razbremenijo posledic intenzivnega kmetijstva in začnejo odgovorno, okolju prijazno izkoriščati njegove naravne danosti s čim manjšimi posledicami za prihajajoče rodove. Društvo, ki ima slogan približajmo se naravi, si prizadeva, da bi kmetom s Sorškega polja pomagalo pri vseh fazah prehoda na ekološko kmetijstvo, hkrati pa želi zagotoviti trajen odkup lokalno pridelanih živil na lokalni ravni z organizacijo lokalnih tržnic, spodbujanjem partnerskega kmetijstva, razvijanjem ekološkega turizma in drugih trajnostnih okolju prijaznih potencialov.
Društvo Sorško polje želi povezovati, združevati vse krajane občin Kranj, Medvode in Škofja Loka, ki se trudijo izboljšati stanje okolja in delajo za zdrav življenjski slog – torej so njihove ambicije ne le v smeri ekološkega kmetijstva, pač pa tudi športa, kulture in vsega, kar pripomore k človeku in živalim bolj prijaznemu okolju.
Tako med drugim organizirajo predavanja, spodbujajo šole k organizaciji šolskih eko vrtov, v Prašah in Zbiljah pri skupnosti Barka pa znanje prelivajo tudi na skupnem permakulturnem vrtu. Kot poudarjajo, jim vse to uspeva ob podpori vseh treh občin na Sorškem polju, to so Kranj, Medvode in Škofja loka, ter vseh 11 krajevnih skupnosti, društev in krajanov s Sorškega polja.
