Blejski grad je že desetletja predmet razprav o najboljšem načinu upravljanja. Po dolgih letih pogovorov je ministrstvo za kulturo leta 2006 končno preneslo upravljanje na Zavod za kulturo Bled, a zdaj je čas za nove spremembe. Pogodba, podpisana pred 17 leti, je zastarela in ni več v skladu s štirimi ključnimi zakoni, ki določajo upravljanje kulturne dediščine in javnih financ. "Potrebno je posodobiti upravljanje, da bi grad kot spomenik državnega pomena ustrezal sodobnim standardom," poudarjajo na ministrstvu. Cilj je zagotoviti, da so finančni tokovi transparentni in sledljivi ter da se sredstva porabijo namensko.
Trenutne predlagane spremembe bi pomenile, da ministrstvo za kulturo prejme 18 odstotkov prihodkov od vstopnin, kar je sprožilo odpor med delom blejskih svetnikov. Ti so zaskrbljeni, da bi s tem denar, namenjen obnovi in vzdrževanju gradu, preusmerili v druge projekte po Sloveniji. Medtem ko blejski župan Anton Mežan o pogajanjih ne želi govoriti, dokler ta še potekajo, pa je drugačnega mišljenja skupina blejskih svetnikov na čelu z nekdanjim direktorjem blejske občinske uprave Matjažem Berčonom, ki je sprožil tudi spletno peticijo Blejskega gradu ne damo. "Ne moremo dovoliti, da bi se sredstva, zbrana od obiskovalcev Blejskega gradu, porabila drugje," je poudaril Berčon.
Zavod za kulturo Bled, ki skrbi za upravljanje, je v zadnjem času usmeril presežek prihodkov v obnovo gradu in lokalne kulturne programe. Lea Ferjan, direktorica Zavoda, je za STA poudarila, da so v grad že vložili velika finančna sredstva: "Naš cilj je, da se vsa sredstva, zbrana v povezavi z gradom, reinvestirajo nazaj v njegovo ohranjanje in izboljšanje." Poleg obnovitvenih del, ki so že bila izvedena, so v načrtu tudi nova, vključno z izgradnjo dvigala in ureditvijo prostora pod gradom. Tako so pridobljena sredstva ključna za njegovo nadaljnje vzdrževanje in izboljšave.
Medtem ko pogovori še potekajo, je jasno, da bodo prihodnje odločitve o upravljanju Blejskega gradu ključne za ohranjanje njegove dediščine in vpliva na lokalno skupnost. Zadnji krog pogajanj bo morda prinesel dodatne odgovore na vprašanja, ki si jih zastavljajo tako občani kot odgovorni za kulturno dediščino Slovenije.
