Jezera Čukova jama, Krokodilnica in Ledvička so nastala po tem, ko je jame na območju opuščenega glinokopa zalila voda. Leta 1903 je namreč Ivan Zabret, po domače Čukov Ivan, na Bobovku ustanovil žago in parno opekarno, opeko so izdelovali iz izkopane gline. Po opustitvi dejavnosti v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so tu svoj prostor našle številne, tudi redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste in nastal je biotsko raznovrsten ekosistem, ki je dobil tudi naravovarstveni status. Od leta 2016 dalje je Naravni rezervat Bobovek za naravovarstveno območje zavarovan s posebnim odlokom. Vodne in obvodne površine ter tamkajšnja vegetacija nudijo življenjski prostor številnim vodnim in obvodnim živalskim vrstam.
V obeh ledenih dobah se je v dolini Kokrice in Belce že razprostiralo obsežno, ne preveč globoko jezero. V trinajstmetrskem opekarniškem izkopu je moč spoznati 300.000 let globoko zemeljsko preteklost. Na območju jezer na Bobovku so našli tudi dve izjemni fosilni najdbi iz obdobja predzadnje ledene dobe. Odkritje fosilnih ostankov kleničev, starosti približno 180.000 let, leta 1965 je prvi primer najdbe fosila te v Evropi še živeče vrste rib na svetu. Približno toliko naj bi bilo staro tudi okostje samice mamuta, ki je poginila v jezeru. Na tem območju pa so našli tudi žarno grobišče iz rimske dobe, tako da je bila verjetno nekje v bližini poznoantična naselbina. Najdeni predmeti nakazujejo, da so ljudje že takrat žgali glino.
Nekaj dejavnosti je dovoljenih, druge pa ne
Namen naravnega rezervata je ohranjanje močvirskega ekosistema bajerjev z domorodnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, obenem pa z urejanjem in vzdrževanjem infrastrukture omogočiti obiskovanje ter tako zagotoviti trajnostni razvoj območja. Ministrstvo za okolje in prostor zagotavlja sredstva za naravovarstvene naloge, namenjene doseganju varstvenih ciljev odloka, ki jih na območju izvaja Zavod za varstvo narave. Določene so v petletnem načrtu delovanja in urejanja naravnega rezervata. »Stanje biotske raznovrstnosti na območju Slovenije, Evrope in v svetovnem merilu je kritično. Pri njenem ohranjanju so pomembna tudi manjša zavarovana območja. Ta pridobijo dodatno vrednost, ko se povežejo deležniki, ki imajo voljo, da tudi dolgoročno zagotavljajo trajnostni razvoj. Še posebej so pomembni domačini, ki prepoznajo pravo vrednost svojega okolja in ga spoštujejo, institucije pa dodajo svoj košček v mozaiku, potreben za dobrobit narave in ljudi. K temu stremimo na območju bobovških jezerc in nove table so pomemben korak tudi k ozaveščanju obiskovalcev ter prepoznavanju pomena tega območja,« je poudaril direktor Zavoda za varstvo narave Teo Hrvoje Oršanič.
Na območju Čukove jame je tako dovoljeno vlagati in loviti ribe, kopati in drsati se, pluti s čolni in drugimi manjšimi plovili brez motorja. Na Krokodilnici naštete aktivnosti z odlokom niso dovoljene zaradi ohranjanja uresničevanju varstva in ohranjanja naravnih vrednot, ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov, lahko pa ob njej mirno opazujemo in doživljamo naravo.
Boljša informiranost obiskovalcev
Vse informacije so po novem v privlačni in strnjeni obliki predstavljene na informacijskih tablah, ki se stapljajo z okoljem, saj je bilo vodilo pri oblikovanju elementov prav uporaba opeke iz žgane gline. Iz opeke so tako nosilci za table, sedalni elementi, manjši kažipot, simboličen varovalni zidec, ki omejuje in označuje območje z višjim nivojem varovanja. Vsi elementi skupaj tako tvorijo enotno podobo in tako sporočajo obiskovalcu, da se nahaja na območju s posebnim varstvenim režimom in zgodovinskim nastankom.
Novo postavljene informacijske table ob glavnih vstopnih točkah v rezervat ter na točki med Čukovo jamo in Krokodilnico, so si ta teden ogledali sodelujoči pri projektu. »Na tem, devet hektarjev velikem območju se srečujeta prazgodovina in sedanjost, bogat živalski in rastlinski svet pa imamo dobesedno na dlani. In zahvaljujoč družini Zabret, lahko te lepe vodne in obvodne površine za sprostitev in rekreacijo uporabljajo tudi drugi obiskovalci. Prav pa je, da pri tem spoštujejo pravila, s tem tudi lastnike, naravo in druge obiskovalce. Da bomo lahko uživali še naprej, a kljub temu ohranjali naravo čim bolj nedotaknjeno,« je povedal župan Matjaž Rakovec.
V nadaljevanju projekta bodo v rezervatu postavljene tudi klopi, zidci, vzpostavljene bodo dodatne poti, ter učna pot, ki bo zanimiva za vse generacije. V tretji fazi pa bo poskrbljeno še za ustrezno prometno signalizacijo na cestah, ki vodijo v Bobovek. Na skrbno izbranih točkah rezervata bo v prihodnosti mogoče taboriti, šotoriti, kuriti in urejati prostor za piknike, danes pa je dovoljeno urejati teren v rezervatu, na parkiriščih, športnih in otroških igriščih ter postavljati naprave za vadbo in rekreacijo.
