Tretja razvojna os bo potekala od meje z Avstrijo, prek Koroške, Savinjske doline, Dolenjske in Bele krajine do meje s Hrvaško. Državne prostorske načrte za njeno umestitev še pripravljajo.
Nekateri govorijo o petnajstih letih, drugi štiripasovno hitro cesto, imenovano
tretja razvojna os, postavljajo v še bolj oddaljeno obdobje. Da pa se bistveno v zvezi z
načrtovanjem njene trase dogaja prav zdaj, dokazujejo burne razprave, ki so pred časom odmevale v
Beli krajini, zdaj pa so najglasnejše na Koroškem.
Novomeški različici
|
© Žurnal24 grafika |
Sevniški in belokranjski Y
Štiripasovno hitro cesto, ki prinaša razvoj, bi si seveda želeli marsikje. Sevnica bi na primer prek Mirnske doline nujno potrebovala hitrejšo navezavo na avtocesto proti Ljubljani, kar bi na južni polovici osi pomenilo prvi Y, drugega pa si želijo v Beli krajini, tako da bi hitro cesto dobili obe središči – Metlika in Črnomelj. "Želimo si, da bi šla tretja razvojna os prek Mirnske doline, kar bi bilo idealno tudi za našo industrijsko-obrtno cono, za ta potek pa je še najbolj zainteresirana Sevnica. Ni pa še dorečeno, če bo tretja os tu sploh potekala," pravi Rupert Gole , župan občine Šentrupert. "Gotovo je, da tovrstno cestno povezavo najbolj potrebujeta Bela krajina in na drugi strani Koroška, nam nekega velikega razvoja ne bi prinesla, čeprav bi bila dobrodošla," razmišlja župan občine, ki si veliko obeta predvsem od razvoja turizma. "Prepričan sem, da tovrstna cesta ne bi kaj bistveno pripomogla k razvoju turizma, saj je ta bolj kot od cestnih povezav odvisen od kakovostne vsebine in programov." Kot dodaja, je tretja os pomembnejša tam, kjer bo prinesla razvoj, in ne tam, kjer bo zgolj za nekaj minut skrajšala pot.
