Pokrajine gredo naprej

Po besedah ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivana Žagarja so poskušali pri njegovi pripravi v čim večji meri upoštevati pripombe občin, nekaj sprememb pa je vlada v besedilo vnesla še na tokratni seji. Minister je med vnesenimi spremembami omenil spremembo območja Osrednjeslovenske pokrajine, ki naj bi po zdajšnjem predlogu poleg glavnega mesta in devetih nekdanjih ljubljanski občin obsegala še kočevsko območje, Ribnico in Grosuplje. Pokrajina pa naj bi se preimenovala v Ljubljansko pokrajino.

Spremembe tudi v drugih pokrajinah
Dolenjska pokrajina bi se preimenovala v Dolenjsko-belokrajnsko pokrajino in bi obsegala ožji del Dolenjske in Belo Krajino, iz nje pa bi izločili kočevsko območje. Kar nekaj sprememb je vezanih tudi na sedeže bodočih pokrajin, kjer se je vlada v primerih, ko ne obstaja dominantno središče, odločila za kompromisno rešitev, po kateri bi bil svet pokrajine kot političen organ v enem središču, uprava pa v drugem. Za Kamniško-zasavsko pokrajino je tako sedaj predvideno, da bi bila uprava v Domžalah, svet pa bi deloval Trbovljah. Na Koroškem bi bil svet v Slovenj Gradcu, uprava na Ravnah. V Notranjski pokrajini bi bila Vrhnika sedež sveta, uprava pa bi bila v Postojni.

Po Žagarjevih besedah so pri predvideni Pomurski pokrajini upoštevali želje s terena za preimenovanje, tako da bi se pokrajina po zdajšnjem predlogu imenovala Prekmursko-prleška pokrajina z upravo v Murski Soboti in svetom v Ljutomeru. V Posavju bi bil svet v Brežicah, uprava v Krškem. Primorska pokrajina bi se preimenovala v Istrsko-kraško pokrajino. V Savinjsko-šaleški pokrajini bi bil svet v Mozirju, uprava bi ostala v Velenju. Severnoprimorsko pokrajino bi preimenovali, kot je že bil predlog, v Goriško s svetom v Idriji in upravo v Novi Gorici. Vzhodnoštajerska pokrajina bi se preimenovala v Ptujsko-ormoško, svet bi deloval v Ormožu, uprava na Ptuju.