Če ne bo napredka v pogajanjih za višje plače, bomo prisiljeni pripraviti splošno stavko, je pred več tisoč ljudmi na delavskih demonstracijah ponovil Dušan Semolič.
Po oceni policije se je današnjega protestnega shoda za višje plače udeležilo od 15.000 do
17.000 ljudi, ki so prišli na shod s 336 avtobusi. Kot so sporočili iz Policijske uprave Ljubljana,
shod poteka mirno, zaznali so le eno posamično kršitev nedostojnega vedenja na javnem kraju.
Na osrednjem delu
današnjih demonstracij
, na
katerih so delavci protestirali proti naraščajoči draginji ter zahtevali dvig plač, udeležbo
delavcev pri dobičku in zmanjševanje razlik med bogatimi in revnimi, je
Dušan Semolič
, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, izrazil upanje, da
bo v nadaljevanju v delodajalskih organizacijah vendarle prevladal razum. "
Te demonstracije so zadnje resno opozorilo delodajalcem
," je nagovoril zbrane protestnike,
ki jih je bilo po podatkih ZSSS okoli 70.000, po podatkih policije pa le med 15.000 in 17.000.
Sindikati so oceno policije zavrnili, po besedah sekretarja ZSSS
Milana Utroše
so samo v njihovem sindikatu razdelili prek 50.000 telovnikov, ki so
jih nosili protestniki, posebej pa so jih delili še drugi sindikati.
Po Semoličevih besedah od vlade zahtevajo, da bo bolj učinkovita pri odpravljanju inflacije,
da parlamentu predlaga spremembe zakonodaje, ki bi preprečile bogatenje le nekaterih posameznikov,
in da v začetku prihodnjega leta omogoči prehod v nov plačni sistem. Kot je znano, so tokratne
demonstracije spodbudila neuspešna pogajanja o spremembi načina usklajevanja plač. Sindikati
zahtevajo dvig vseh osnovnih plač, kar pa delodajalci zavračajo.
Sindikati: Lažnivi in pohlepni delodajalci
"
Dobički letijo v nebo na krilih mizernih mezd
," je dejal vodja Konfederacije sindikatov 90
Slovenije
Boris Mazalin
. Doslej so bili zmerni v svojih zahtevah, sedaj bodo zahtevali več,
je opozoril. Po besedah predsednika Pergama
Dušana Rebolja
zahtevajo, da "tajkuni" visoke nagrade vrnejo. Generalni sekretar
Slovenske zveze sindikatov Alternativa
Zdenko Lorber
je med drugim opozoril na zaveze v novem socialnem sporazumu glede
upoštevanja inflacije in produktivnosti pri rasti plač. "
Obnašanje delodajalcev, ki se danes skrivajo za tem, da nimajo mandata, nam govori, da so
socialni sporazum podpisali s figo v žepu
," je dejal. "
Delodajalci, vaši pozivi, da bo zmanjšanje davkov sprostilo več maneverskega prostora za
dvigovanje plač, so zlagani
," je sporočil generalni sekretar Zveze delavskih sindikatov
Slovenije Solidarnost
Slavko Pungeršič
. Prihranek iz zniževanja davka na plače in obdavčitve dobičkov se
namreč ni prelil v višje plače, je dejal in dodal, da je odgovornost za višino plač na njihovi, ne
vladni strani.
Predstavnik Evropske konfederacije sindikatov, ki združuje več kot 60 milijonov delavcev,
Roberto Treu
je v govoru izrazil podporo zahtevam slovenskih sindikatov po dvigu
plač zaradi rasti življenjskih stroškov. "
Vaši cilji so enaki ciljem vseh sindikatov Evrope
," je dejal. Po podatkih ZSSS so se
protesta udeležili sindikati iz Avstrije, Hrvaške, Srbije, Italije, Makedonije in BiH.
Medgeneracijsko solidarnost so prišli na protest izkazati tudi upokojenci in študentje.
Delodajalci: Višje plače bi ogrozile obstoj podjetij
Cotmanova: zahteve sindikatov upravičene
Protestnega shoda se je udeležila tudi ministrica za delo
Marjeta Cotman
in minister za obrambo
Karl Erjavec
. Cotmanova protest razume kot odločen in upravičen poziv delodajalcem
in lastnikom kapitala k razmisleku o povišanju plač v tistih panogah, kjer so rezultati dela dobri.
Po njenem mnenju so zahteve delavcev po višjih plačah legitimne in tudi upravičene. Po njenih
besedah jo premier
Janez Janša
podpira pri njenih prizadevanjih za izboljšanje blagostanja vseh
ljudi, kar je tudi naloga celotne vlade. Cotmanova je delodajalce ponovno pozvala, naj sedejo za
pogajalsko mizo.
S svojo prisotnostjo na današnjih demonstracijah v Ljubljani je novoizvoljeni predsednik
države
Danilo Türk
po svojeem mnenju pokazal, da mu ni vseeno in da je to resen problem,
h kateremu je treba resno pristopiti. Dejal je, da sočustvuje s tistimi, ki živijo s 300 evri
mesečno. Po njegovih besedah je treba s pogajanji narediti potrebne popravke pri plačah ter dodal,
da ne verjame "
v neizbežno neuspešnost pogajanja
"; verjame, da so lahko pogajanja vedno uspešna.
Delodajalci na pogajanja o spremembi obstoječe kolektivne pogodbe niso pristali, saj da je
sistem za letos že dogovorjen. Odločno zavračajo, da bi se zvišalo vse osnovne plače. Povečanje
plač bi ogrozilo obstoj podjetij, delovnih mest in s tem posledično vplivalo tudi na socialni
položaj v Sloveniji, pravi generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije
Samo Hribar Milič
. Po izračunih delodajalcev bi bilo 3,5-odstotno povečanje vseh
osnovnih plač ˝vredno˝ 100 milijonov evrov letno na ravni celotnega gospodarstva. Po njihovih
navedbah so podjetja, ki so lahko, že sama dvignila plače. Pravijo, da plače v Sloveniji glede na
ustvarjeno dodano vrednost niso nizke, da pa je ustvarjena dodana vrednost premajhna in ni osnov za
kakršnokoli visoko usklajevanje plač z inflacijo vseh zaposlenih. Plače so po njihovih besedah
letos v povprečju narasle za 5,6 odstotka. Letos podpisan socialni sporazum sicer določa
upoštevanje dela produktivnosti pri dvigu plač, vendar se delodajalci zavzemajo za to, da bi bilo
to prepuščeno dogovoru v posameznih podjetjih, ne pa da bi se določilo na ravni dejavnosti.
Križanič: Do dviga plač ne bo prišlo
Sindikati so množičen protest pripravili že 26. novembra leta 2005, ko se je na protestu proti
vladnim ekonomskim in socialnim reformam, predvsem pa proti ideji enotne davčne stopnje, kljub
močnemu sneženju zbralo po ocenah organizatorja 40.000 ljudi.
France Križanič
z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani meni, da bo
protest okrepil položaj sindikatov v pogajanjih, da pa verjetno do dviga plač,
˝kot si nekateri predstavljajo,˝
ne bo prišlo, saj da bi zelo verjetno sledila kriza
brezposelnosti in streznitev.
˝Stvar je treba jemati kot zlato sredino,˝
pravi. Plače na zaposleno osebo so bile po
njegovih besedah septembra v primerjavi s septembrom lani realno višje za štiri odstotke. Se pa
določenim slojem plače ne izboljšujejo, zato bi bil po njegovem potreben "ustvarjalen pristop", s
katerim bi tistim z nizkimi pokojninami in plačami zagotovilo nekakšen dodatek.
Predsednik vlade
Janez Janša
je v četrtkovem pogovoru za Televizijo Slovenija ocenil, da je shod
"lahko neka manifestacija, ki je morda tudi potrebna sindikatom, da pokažejo svojo moč"
.
Razmere v vseh podjetjih po njegovem mnenju namreč niso enake.
"V podjetju, ki kuje dobičke, je potreben sindikalni boj. V podjetju, ki je na robu preživetja,
pa lahko radikalna zahteva po dvigu plač ogrozi njegovo prihodnost,"
je ponazoril in dodal, da
dokler bodo delavci hodili na proteste v Ljubljano, v nobenem podjetju po Sloveniji ne bodo
dvignili plač, saj se tega
"v glavah ne bodo ustrašili".
V tokratnih demonstracijah se je združilo vseh šest sindikalnih central v Sloveniji - Zveza
svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija novih
sindikatov Slovenije Neodvisnost, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, Slovenska zveza sindikatov
Alternativa in Zveza delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost.
Julija so sindikati delodajalskim organizacijam poslali predlog o začetku pogajanj o
spremembi veljavne kolektivne pogodbe o načinu usklajevanja plač z inflacijo, povračilu stroškov v
zvezi z delom in regresu za letni dopust ter o novi kolektivni pogodbi za obdobje 2008-2009.
Pogajalski strani sta pogajanja začeli septembra, vendar se ta doslej po več krogih niso premaknila
z mrtve točke. Sindikati zaradi visoke letošnje inflacije zahtevajo spremembo obstoječe kolektivne
pogodbe. Predlagajo, da bi se dvignile vse osnovne plače (trenutno velja dvig samo za izhodiščne
plače), da bi bil ta dvig vsaj 3,5-odstoten (za letos bi se plače z avgustom dvignile za 2,5
odstotka), da bi se uskladitev z inflacijo v letošnjem letu naredila že februarja prihodnje leto
(in ne avgusta, kot je sedaj dogovorjeno) in da bi se poleg inflacije upošteval tudi del
produktivnosti na ravni dejavnosti.
Semolič upa, da bo protest pri delodajalcih prebudil razum in povečal vpliv tistih
delodajalcev, ki podpirajo zahteve sindikatov. Ob neuspešnih pogajanjih sindikati grozijo, da bodo
januarja pripravili splošno stavko, ki pa bi, tako Semolič, povzročila več škode za delodajalce,
kot bi jo pristanek na zahteve sindikatov.
Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.