Mnogi ne vedo, kaj narediti s poplavljenimi avti. Za nekatere pa je ogromna količina odpisanih avtov prava zlata jama, enkratna priložnost, o kateri so lahko še pred tedni samo sanjali.
Koliko avtov je uničila nedavna ujma s poplavami v Sloveniji, v tem hipu ne ve še nihče, saj jih je večina uradno še vedno registriranih, zavarovalnice pa so uspele do zdaj popisati le del škode. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da bo številka uničenih vozil vsaj štirimestna. Do povrnitve škode so upravičeni le tisti, ki so imeli avto ustrezno zavarovan.
Kako za poplavljen avto v 90 odstotkih primerov iztržiti več od začetne cene. Preberite TUKAJ.
Številni prizadeti v poplavah so že dobili klice oziroma sporočila s ponudbami o odkupu poplavljenih vozil, iskalci takšnih avtov so zelo dejavni tudi na družbenih omrežjih, kjer lastniki iščejo nasvete, kam z uničenim avtom. Zakaj? Razlog je enostaven - tudi z avtom, ki je predviden za uničenje, je mogoče zelo dobro zaslužiti.
"Lepo prosim za pomoč oziroma kakšno informacijo več. Avto je bil poplavljen, vode zunaj je bilo cca 1,5 metra. Ali to kdo odkupuje?"
Na družbenem omrežju je lastnik poplavljenega avta takole spraševal, kaj naj naredi z avtom.
Takoj se je javilo več oseb, ki so mu ponudile, da ga odkupijo.
Tudi nevozen avto ima lahko svoje drugo življenje
Da je zalit avto lahko zelo hitro poškodovan do mere, ko je vsako popravilo le metanje denarja stran, smo že pisali. Avto je v takšnem primeru tako imenovana totalka in ga je treba v skladu s predpisi o ravnanju z izrabljenimi vozili oddati na enem od registriranih prevzemnih mest za izrabljena vozila. Takšnih lokacij je po Sloveniji več kot 50, imeti pa morajo ustrezno infrastrukturo in izpolnjevati okoljske standarde. Zbrana vozila so dolžna predati enemu od treh pooblaščenih obratov za razstavljanje izrabljenih vozil. Na ta način se v reciklažo in ponovno rabo vrne velik del materialov, ki so sestavljali vozilo.
Za zadnjega lastnika je oddaja vozila v zbirni center načeloma brezplačna, ob tem pa dobi potrdilo, s katerim se na upravni enoti razbremeni plačevanja takse, ki jo morajo še 10 let plačevati lastniki neregistriranih avtov. Potrdilo je tudi podlaga za odjavo vozila v skladu s predpisi, ki urejajo registracijo motornih vozil.
Vendar je splošno znano, da slovenski sistem ravnanja z izrabljenimi avti deluje zelo slabo in da ne dosegamo zastavljenih ciljev EU o obvezni reciklaži glede na število odjavljenih avtov. Po domače - ogromno izrabljenih avtov izgine v neznano.
Avto Vrhovec, zbirno mesto izrabljenih vozil na Viru pri Domžalah.
Kot nam je povedal Rudi Horvat, direktor podjetja Saubermacher Slovenija, ki je eno od treh pooblaščenih slovenskih podjetij za razgradnjo vozil znotraj sheme EKOMOBIL, gre ogromen del avtomobilov v razgradnjo po neuradni poti. Razna podjetja ali posamezniki jih razgradijo in razne še vedno uporabne in delujoče dele ločeno prodajo na trgu kot rabljene. Pri tem gre tako za dele, katerih ponovna uporaba ni sporna, kot za takšne, ki so z ekološkega in varnostnega stališča lahko zelo problematični. Prav tako pri takšni razgradnji ni nikakršnih evidenc in nadzora, kaj se dogaja z okoljsko obremenjujočimi in za zdravje zelo nevarnimi snovmi, ki so del vsakega avtomobila - olja, ostanki goriva, pnevmatike, hladilni plin v klimatskih napravah ...
In prav takšni neuradni "odpadi" bodo v prihodnjih mesecih ter morda letih še posebej cveteli, o čemer že kažejo pričevanja o velikem zanimanju za odkup poplavljenih vozil.
Na najbolj obiskanem slovenskem oglasniku za vozila smo med rabljenimi rezervnimi deli poiskali nekaj takšnih, s katerim bi lahko opremili clia 3. generacije (starost okoli 15 let). Takšen avto bi bil kot celota v nevoznem stanju vreden zelo malo. Za njegove posamezne dele pa bi denar hitro prikapljal:
Pokrov prtljažnika: 80 evrov
Zadnji odbijač: 100 evrov
Ogledalo: 40 evrov
Zadnja desna luč: 20 evrov
Zadnja desna vrata: 100 evrov
...
V oglasih 12 tisoč 'avtov po delih' - zakaj niso na odpadu?
Pogled na največje slovensko spletno mesto za prodajo rabljenih vozil pa na drugi strani razkriva, da je samo s področja motorja, menjalnika in pogona aktivnih več kot 23 tisoč oglasov za rabljene avtomobilske dele, od tega velika večina znotraj cenovnega razpona do 400 evrov. V iskalni kategoriji 'avto po delih' pa je trenutno vnesenih prek 12 tisoč oglasov, torej vozil, ki bi morala uradno iti v razgradnjo. Med ponudniki mrgoli raznih mehaničnih delavnic, ki niso pooblaščene za zbiranje izrabljenih avtov. Do nekega ustreznega rezervnega dela je torej mogoče priti precej ceneje kot pa z nakupom novega rezervnega dela. Vprašanje pa je, kdaj je to lahko nevarno.
Res je, da tudi omenjena tri podjetja, ki so pooblaščena za razgradnjo, del odmontiranih delov sama ponujajo dalje za nadomestne dele. Tako je mogoče po ugodnih cenah dobiti razne karoserijske dele, pnevmatike, svetila, notranjo opremo in podobno, vendar so ta podjetja ob tem zavezana voditi evidence, s katerih je razvidno, da so varno in dokončno poskrbeli za problematične dele vozil.
Ali bi lastnik lahko avto, ki je predviden za odpis, delno sam razgradil, recimo kolesa, vrata, svetila in podobno še vedno oddal v zbirni center? Načeloma da, vendar pa lahko prevzemnik zadnjemu lastniku za manjkajoče dele zaračuna. Uredba sicer pravi, da je to takrat, ko "izrabljeno vozilo ne vsebuje več bistvenih sestavnih delov ali sestavov, zlasti pogonskega mehanizma, šasije, katalizatorja in elektronskih sklopov za nadzor funkcij vozila" ali pa "vsebuje druge odpadke, ki niso sestavni deli ali materiali vozila."
Nam pa je direktor Saubermacherja potrdil, da mora zadnji lastnik nekaj plačati tudi, če manjka kakšen drug, a tržno potencialno zanimiv del: motor, kolesa, svetila ...
Zoper preprodaje poplavljenih avtomobilov in možnih prevar bo morale vse zavarovalnice objaviti seznam avtomobilov VIN številke in znamko ter model avtomobila .
Smem vprašati, kje je tisti denar, ki smo ga včasih morali plačati pri nakupu novega vozila, ki naj bi bil namenjen za razgradnjo? Če se ne motim je bilo nekje okoli 10.000 tolarjev.
Špekulanti in nateguni l