"Število popravil vetrobranskih stekel pri avtomobilih se je v zadnjih letih zmanjšalo,“ pravi Dejan Horvat, Carglassov specialist, ki smo ga med delom obiskali v ljubljanski enoti v BTC.
To gre pripisat novi vrsti vetrobranskih stekel vozil, ki so zaradi narekovanja avtomobilske industrije, da morajo biti vozila vse lažja, ker to vpliva tako na količine izpustov škodljivih emisij v okolje kot porabo goriva, vse lažja. Kljub temu da so avtomobili v zadnjem desetletju v dolžino in širino krepko zrasli, športni terenci z velikimi steklenimi površinami pa so postali najbolje prodajani avtomobili v Evropi, so se skladno s tem povečala tudi vetrobranska stekla.
Avtomobilska stekla konkretno večja
Danes so avtomobilska stekla tudi več kot 30 odstotkov večja kot ob prelomu tisočletja. V povprečju so se od leta 2000 do 2015 povečala za 15 odstotkov.
Pri Fordovem focusu se je vetrobransko steklo povečalo za 11 odstotkov iz 1,36 kvadratnega metra na 1,51 kvadratnega metra, pri VW golfu kar za 33 odstotkov iz 1,09 kvadratnega metra na 1,45 kvadratnega metra, pri audiju A4 na primer za 18 odstotkov, iz 1,18 kvadratnega metra na 1,39 kvadratnega metra.
Od leta 2000 pa do leta 2015 so se vetrobranska stekla v povprečju stanjšala kar za desetino, samo tako so avtomobilski proizvajalci v povprečju na posamezno steklo privarčevali dva kilograma, trend pa se bo nadaljeval tudi v prihodnje.
Bolje popraviti, kot menjati
Vse tanjša stekla so prinesla tudi velike spremembe pri specialistih za popravilo avtomobilskih stekel. Poškodbe so zaradi tanjše strukture take, da je popravil vse manj, saj steklo pogosto poči ali pa je poškodovano do te mere, da se ne da več popraviti in ga je treba zamenjati. Dejan Horvat pravi, da podobno, kot svetujejo zobozdravniki, da je treba zob pozdraviti in zaplombirati, tudi pri avtomobilskih steklih treba poškodbo čim prej popraviti. Če poškodba to omogoča, bolje je popraviti kot rezati steklo iz avtomobila in ga menjati z novim.
Podatki specialista za popravila avtomobilskih stekel Belron, ki ima podružnice v 38 državah po svetu, med drugim tudi v Sloveniji (Carglass) razkrivajo, da se je v zadnjih osmih letih delež popravil iz 35 odstotkov zmanjšal na 28 odstotkov. Danes morajo skoraj tri četrtine vetrobranskih stekel izrezati in zamenjati z novimi. V Sloveniji še vedno dosegamo od 30 do 35 odstotni delež popravil. Pri Carglassu ocenjujejo, da verjetno zaradi starega voznega parka.
Glede na to, da stekla pokajo drugače kot pri starejših vozilih, poškodbe so večje, bolj zvezdaste, z daljšimi kraki, so se morala prilagoditi tudi orodja za popravilo. Na splošno velja, da je popravilo poškodovanega vetrobranskega stekla hitrejše in cenejše kot menjava stekla.
Prilagoditve zaradi modernih sistemov na steklih
"Še vedno je merilo za popravilo poškodbe velikost glave našega orodja. To je premer okoli štirih centimetrov. Večja poškodba se ne popravlja, saj ne moremo dati garancije na tako popravilo,“ pravi Horvat in dodaja: "Belron je ravno zato dodelal orodje in postopek, da lahko serviserji odpravimo tudi novejše poškodbe, večje in globlje razpoke, kar s prejšnjim orodjem ni bilo mogoče.“
Belron je moral nova orodja in smole za lepljenje stekla prilagoditi tudi na račun modernih tehnologij v vozilih, kot so kamere na vetrobranskem steklu, grelne nitke v steklu oziroma projiciranju podatkov potovalnega računalnika vozila neposredno na steklo.
"Poškodbe, ki jih popravljamo, se da sanirati tako, da ne vplivajo na delovanje ogrevanja ali projekcijskega zaslona. Edina težava je poškodba na mestu, kjer je nameščena kamera na vetrobranskem steklu. V tem primeru je treba steklo zamenjati, da poškodbe na tem mestu so zelo redke,“ pravi strokovnjak, ki nam je razložil, kaj je prednost novega orodja, ki so ga pri Belronu poimenovali ART.
Manj stresa za vetrobranska stekla
"Gre za izboljšano orodje, tehnologija popravila pa ostaja podobna. Najbolj pomembno je, da serviser nima več toliko vpliva na popravilo poškodbe, saj vakumiranje in pritisk namesto njega opravi novo orodje pod nadzorom računalnika. Glava naredi sedem ciklov vakumiranja in pritiska, s staro glavo se je naredil zgolj en cikel. Serviser mora očistiti in pripraviti poškodbo na popravilo, sodelovati mora tudi pri zaključku dela. Vmesno delo je avtomatizirano,“ pojasni Horvat, ki poudarja, da človeškega dejavnika še vedno ne moremo izločiti.
Zaradi avtomatizacije je steklo pod manjšim stresom, saj je zaradi tega, ker glave ne premikamo pritiskanja na steklo manj, manjša je verjetnost, da se bo poškodba dodatno razširila, hkrati pa je odstotek uspešnosti popravila veliko večji. Orodje je prav tako lažje vzdrževati, saj lahko z novo napravo naredijo 800 do 1000 popravil, s staro pa za vsak servisni interval le 60. Horvat pravi, da je z ART sistemom tudi manj vidnih madežev na steklu po popravilih. Madež lahko pomeni umazanijo ali zrak oziroma vlago, tega je manj. Ravno zaradi ponavljanja ciklov vakumiranja in tlačnih ciklov. Poškodba se bolj očisti. Iz samih razpok se temeljiteje izčrpa vlaga in učinkoviteje zapolni s posebno smolo za lepljenje stekel. Popravilo traja 30 minut, steklu pa s tem vrnejo prvotno trdnost.
Nova glava ART zmanjša stres na vetrobransko steklo med postopkom popravila, in sicer v primerjavi s prejšnjim sistemom za kar 90 odstotkov. Uspešnost popravil je pri Carglassu 98 odstotna. Najpomembneje je, da s popravilom na poškodovanem delu stekla porvnemo 100-odstotno trdnost, vidnost poškodbe pa se izboljša.
V kateri smeri se bodo razvijala orodja?
"Vsekakor bomo orodja in postopke prilagajali razvoju stekel oziroma samih vozil v prihodnosti, zato smo trenutno edini serviser v Sloveniji, ki lahko za 86 odstotkov različnih vozil izvajamo umerjanje kamer na vetrobranskih steklih za delovanje asistenčnih sistemov. Vsak proizvajalec uporablja orodja, ki je posebej prilagojeno za posamezno znamko vozila, mi lahko umerjanje izvajamo na različnih znamkah vozil,“ pravi Horvat.
ART sistem je Belron najprej dve leti testiral v Franciji med leti 2014-2016, do leta 2020 pa bo v uporabi v vseh državah, kjer so prisotna podjetja koncerna. V Sloveniji nameravajo staro tehnologijo z novo zamenjati že prej: „Najkasneje se bo to zgodilo do konca naslednjega leta. Želimo začeti čim prej. Že sedaj opažamo, da gre za revolucijo v tem procesu,“ zaključuje Horvat.
