Kakšni so v avtomobilski industriji trendi v povezavi s svetili?
Avtomobilska industrija je osredotočena na manjše izpuste in porabo goriva. Vsak gram, zaradi katerega je svetilo lažje, šteje. Trenutno je vse osredotočeno na polne LED žaromete in s tem povezano varnost.
Kako v Ljubljani spremljate tehnološke novosti?
Poudarek mora biti seveda na novih tehnologijah. A moram poudariti, da je pomembna tudi optimizacija dela. V podjetju imamo že več kot sto robotov. Na eni proizvodni liniji želimo avtomatsko z desetimi roboti, ne istočasno, proizvajati osem različnih meglenk.
Od junija lani pa do maja letos bomo skupaj zaposlili 50 novih inženirjev, skupaj jih bomo imeli zaposlenih 170. Do konca poslovnega leta 2013/14 bomo število strokovnjakov dvignili na 200.
Kaj je razlog za zaposlitve?
Poleg tega, da smo kompetenčni center za meglenke, smo postali kompetenčni center za športna vozila, po novem pa tudi za enofunkcijska svetila. Razvoj pri nas je pomemben zato, ker bomo del teh svetil, ki so jih proizvajali izključno na Slovaškem, zdaj proizvajali v Ljubljani.
Bodo rezultat tega nove zaposlitve tudi v proizvodnji?
Za letos ne načrtujemo novih zaposlitev. Razlog je ta, da ne bomo sodelovali pri izdelavi žarometov za novega Volkswagnovega golfa. To luknjo bomo zapolnili z drugimi produkti. Naj omenim, da proizvajamo tudi za trge Kitajske in Indije. Po naših ocenah bo letos proizvodnja manjša za deset odstotkov, a naj bi bila že leto pozneje v primerjavi z zdajšnjim stanjem večja za od deset do 15 odstotkov.
Ali to pomeni tudi prostorske širitve?
O tem trenutno težko govorim. Treba je vedeti, da smo od leta 2007 prihodke povečali za 2,5-krat. V povezavi s tem podatkom se je za 900 ljudi povečalo število delovnih mest. Zato smo morali širiti proizvodnjo v Ljubljani, kjer pa se srečujemo s prostorsko stisko.
Del kapacitet, kot je skladišče, smo že pred leti preselili v Kamnik. Tam nameravamo zdaj najeti dodatne prostore in tja preseliti del maloserijske proizvodnje; gre za proizvodnjo originalnih rezervnih delov z namenom, da v naši ljubljanski tovarni sprostimo prostor za nove velikoserijske projekte. Velika težava je, da je težko pridobiti ustrezna gradbena dovoljenja, postopki pa so izjemno dolgi. Na Slovaškem je to urejeno v zgolj dveh tednih.
S kakšnimi težavami se še spopadate v Sloveniji?
Morda se bo slišalo smešno, vendar je za nas ceneje, da določene produkte proizvajamo v Sloveniji in jih z ladjo prepeljemo na Kitajsko, kot pa da bi jih proizvajali na Kitajskem. Po drugi strani pa je v primerjavi z vzhodnimi trgi v Sloveniji vse zelo drago. Ne samo delovna sila, temveč tudi davki, distribucija in drugi stroški. Vseeno se z državo pogovarjamo o težavah in tudi o investicijah. Sem optimističen.
Sta slovensko delo in znanje v tujini cenjeni?
Zelo, še posebno v Nemčiji. Če sem prej omenjal slabe plati, je dobrih plati še veliko več. Ena od teh je širok bazen strokovno podkovane delovne sile. Če smo mi zaposlili 50 novih inženirjev, je to v primerjavi z 80-milijonsko Nemčijo enako, kot če bi jih njihova tovarna zaposlila 1.600. Takega primera ne poznam. V Sloveniji je kader strokoven, poleg tega pa lojalen. Večkrat preberem, da strokovno usposobljeni kader beži iz države. V našem primeru to zagotovo ne drži. Sami odlično sodelujemo s strojno in elektro fakulteto v Ljubljani in Mariboru.
Kako ste pripravljeni na morebitno novo krizo?
Ob morebitni novi krizi bomo varna delovna mesta v Sloveniji zagotovili le z lastnim razvojem in večjo dodano vrednostjo. Zato imamo toliko novih inženirjev.
Hella je izkoriščevalsko delavska firma,saj zaposluje le čez neke agencije in nudi le minimalno plačo! Zato je ne rabimo jemati resno...Kateri inžinir bo delal za minimalno plačo in z minimalnimi pogoji???Če se mene vpraša ,bi jaz tako firmo zaprl ne… ...prikaži več pa ji nudil ,da izvaja v Sloveniji neke suženjse projekte!!!!