Šole voženj že prodajajo izpitna vprašanja

“To pač ne bo več šlo, da se pričneš v petek malce učiti, v ponedeljek pa bi rad že opravil izpit. Kandidati se morajo zavedati, da je vozniški izpit projekt, ki zahteva resen pristop, svoje pa bodo seveda morali opraviti tudi tisti, ki znanje kandidatom posredujejo,” pravi podsekretar Borut Boc iz Agencije za varnost v prometu in “oče” novega načina elektronskega testiranja teorije.

Kot smo že pisali, je uspešnost kandidatov na novem načinu testiranja zelo upadla, saj zadnji podatki kažejo, da je od okoli 4.500 kandidatov izpit teorije opravilo 35,5 odstotka kandidatov, stanje pa se le postopoma izboljšuje. Najmanj uspešni so kandidati na Obali, kjer so dosegali le 22,1-odstotno uspešnost, najbolje pa so na 40 izpitnih vprašanj doslej najbolje odgovarjali kandidati na območju izpitnih centrov Krško in Postojna (41,8- oz. 40,8-odstotna uspešnost).

Nekoč je bilo skoraj nemogoče pasti

Primerjava s časi, ko so bile v uporabi papirnate pole, pa je kar strašljiva, saj je bilo “v najboljših časih” že kar težko pasti na izpitu s teorije. Gledano v primerjalnem obdobju od leta 2002 dalje je bila uspešnost vedno nad 49 odstotki, še posebej pa izstopa obdobje med 2008 in 2011, ko se je zaradi splošno dostopnih izpitnih pol gibala med 73 in 81 odstotki. “To je bilo obdobje, ko je po neuspelem ponovnem razpisu za zunanjega izvajalca za pripravo izpitnih pol na hitro vskočilo Ministrstvo za notranje zadeve in samo pripravilo teste, ki se nato več let skoraj niso spreminjali. Vsakdo je tudi lahko brez težav prišel do nelegalnih kopij,” pojasnjuje Boc.

Po delni prenovi testov za kategoriji A in B leta 2012 se je uspešnost zadnji dve leti gibala med 68 in 74 odstotki.

Zbirajo vprašanja in jih prodajajo

V sekciji šol voženj so sicer nad trenutno uspešnostjo zaskrbljeni, med drugim je za izpit potrebno pravilno odgovoriti na 90 odstotkov zastavljenih vprašanj. Predstavnik sekcije Borut Žagar je celo izrazil mnenje, da zaradi trenutnega načina ocenjevanja znanja ne bo nikoli presegla 50 odstotkov.

A Boc opozarja, da se tudi v drugih državah po Evropi uspešnost giblje med 40 in 60 odstotki. Nekatere države, med njimi ena najbolj prometno varnih Švedska, zavračajo kakršnokoli idejo, da bi izpitna vprašanja javno objavili, kar sicer zahtevajo v sekciji. Slovenija glede tega ubira sredinsko pot, ko lahko kdorkoli prek spletne aplikacije simulira teoretični izpit za posamezno kategorijo, pri tem pa se mu iz baze okoli 2.000 vprašanj (60 odstotkov teh je skupnih ne glede na vrsto kategorije) generira 15 vprašanj. Teoretično je torej mogoče, da bi z nenehnimi ponovitvami spletnega testa uporabnik generiral skoraj prav vsa vprašanja (majhen delež jih zaradi posebnosti ni mogoče generirati v spletni aplikaciji).

Žagar opozarja, da so se zaradi prilagoditve in pomanjkanja literature zlasti za manj popularne kategorije šole voženj morale znajti po svoje in tudi s primeri izpitnih vprašanj pripravile literaturo za svoje kandidate. O tem priča tudi velik obisk prosto dostopne spletne aplikacije, ki je po od zagona pred dvema mesecema do danes imela že 200.000 generiranih izpitov, kar je glede na skupno število uporabnikov (10.000 registriranih) izredno veliko. 

Očitno pa nameni posameznih šol voženj niso namenjeni zgolj pripravi literature in so se že zavile na stare tirnice razmišljanja, ko je uspešnost kandidata pomembnejša od tega, kaj zna. Po besedah Boca so na AVP namreč že zaznali, da zbrana vprašanja v posameznih primerih šole voženj ponujajo kandidatom proti plačilu v uporabo. Teh vprašanj skupaj je sicer neprimerno več kot tistih na starih polah, vseeno pa praksa izpodriva namen osvajanja teoretičnega znanja.

Zmrzoval je sistem

Na AVP priznavajo nekatere začetne težave s sistemom, tako jim je v prvih dneh nekoliko nagajala strojna oprema, pojavilo pa se je tudi nekaj dvomov oziroma različnih interpretacij glede postavljenih vprašanj. Največ težav pa se je doslej pojavljalo pri kategoriji A. Kot pravi Boc, so nekaj vprašanj, ki bi lahko bila sporna, že vzeli iz baze. V dvoumnih primerih pa so člani izpitne komisije doslej dovoljevali dodatno interpretacijo kandidata in mu ob ustrezni argumentaciji tudi priznali pravilen odgovor.