Vozniki šele po prejeti položnici storili usodno napako

Kot je znano, je na Prešernovi cesti v Izoli v bližini osnovne šole Vojke Šmuc septembra začel delovati radar, ki je meril prehitre voznike. A občinsko redarstvo ga je nastavilo tako, da je beležil vse kršitelje, ki so vozili hitreje od 40 km/h, čeprav je bila glede na postavljeno signalizacijo in prometna pravila dovoljena hitrost v območju meritev 50 km/h. Signalizacijo so ustrezno popravili šele potem, ko smo na portalu zurnal24.si prvi opozorili na sporno prakso. Vseeno pa so vozniki in voznice tudi v preteklih dneh še vedno prejemali na domače obvestila o prekršku s spornim obračunom kazni za prehitro vožnjo, ki se nanaša na čas pred 14. novembrom. 

V času omenjenih meritev je radar zabeležil kar 1.997 voznikov in voznic, ki so vozili s hitrostmi med 48 in 50 km/h (upoštevani odbitki). Ker je za prekoračitev do 10 km/h v naselju kazen 80 evrov, to pomeni, da je občinsko redarstvo Izola zgolj od teh voznikov terjalo za 159.760 evrov kazni, čeprav uradno niso storili ničesar narobe. Če bi vsi plačali "polovičko", bi to še vedno pomenilo slabih 80 tisočakov v izolskem proračunu.

Spornih pa je najbrž tudi večina izmed preostalih 1.414 izrečenih kazni, saj so redarji vsem, ki so v območju radarja vozili nad 50 km/h, poslali domov položnice z zneskom vsaj 250 evrov in 3 kazenskimi točkami, čeprav gre upravičeno domnevati, da jih je večina kršila dovoljeno hitrost znotraj meje 10 km/h in bi si torej zaslužili trikrat nižjo kazen. 

V tem trenutku so vozniki naredili usodno napako

Velika večina voznikov, vpletenih v to zgodbo, je šele v tem trenutku zares storila napako - iz želje, da jim ne zapade "polovička", so raje plačali kazen, kot pa da bi vložili zahtevo za sodno varstvo. Državljan in davkoplačevalec namreč ne more oziroma ne sme pričakovati, da bo občina Izola sama od sebe priznala napako in skušala popraviti škodo, prav tako k temu niso avtomatsko zavezani organi pravosodja.

A vseeno ni niti, kaj piše v zahtevi za sodno varstvo. "V okviru odločanja o zahtevah za sodno varstvo, sodišče po uradni dolžnosti ne presoja pravilne ugotovitve dejanskega stanja v zadevi, ki je podlaga za izdajo plačilnega naloga. Gre za razloge, ki jih mora kršitelj sam uveljaviti," je za zurnal24.si pojasnila predsednica okrajnega sodišča v Piranu Nataša Tomazini Tonejc.

Proti pravnomočnemu postopku ni mogoče nič, rešitev je le še ena ...

Zaradi konkretnega primera očitno zmotno ugotovljenega dejanskega stanja bi bila vložitev zahteve za sodno varstvo nujno, pojasnjujejo na Ministrstvu za pravosodje. "Če ta [zahteva, op. a.] ni bila vložena oziroma ni bila vložena iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, in zahteva za sodno varstvo ni bila uspešna iz drugih razlogov, je plačilni nalog postal pravnomočen, s tem pa pravnomočno izrečena globa oziroma tudi kazenske točke v cestnem prometu."

"Izrednih pravnih sredstev iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v prekrškovnem postopku ni mogoče predlagati oziroma vložiti," na podlagi vsebine zakona o prekrških še pravno utemeljujejo postopek na ministrstvu. 

Vendar pa to ne pomeni, da oglobljeni vozniki in voznice nimajo nobene možnosti, da jim občina Izola vrne neupravičeno prisvojeni denar. "Navedena pravna ureditev ni ovira za uveljavljanje odškodninske odgovornosti proti samoupravni lokalni skupnosti za škodo, ki je nastala neupravičeno kaznovanim osebam," pravijo na ministrstvu za pravosodje. Oziroma z drugimi besedami - tožiti je potrebno občino Izolo oziroma tamkajšnje redarstvo.

andrej.leban@zurnal24.si