Vojska pri razpisu v 6. prestavi mimo smernic

Generalni sekretariat vlade je minulo sredo na spletu javno objavil predlog sklepa o določitvi predmetov skupnih javnih naročil za letošnje leto. Sam predlog nosi že datum 3. februar, z njim pa naj bi vlada centralizirala javna naročila za nekatera potrebna sredstva, med drugim tudi za goriva, storitve mobilne telefonije in za nakup "motornih vozil, razen specialnih vozil in vozil po posebnem naročilu." V skladu z dokumentom bi do aprila ministrstva in ostale službe poslale seznam svojih potreb, odpiranje ponudb bi bilo junija, odločitev o oddaji naročil pa septembra letos.

• Preberite še: Bi si upali kupiti avto tako kot naša vojska?

Kot v obrazložitvi ugotavljajo v sekretariatu, skupno javno naročilo lahko pomeni znatne "neposredne proračunske prihranke" zaradi nižjih doseženih cen v ponudbah, hkrati pa so posredni prihranki v tem, da sam postopek izvaja en naročnik, ki ima več izkušenj pri izvajanju postopkov. Kot je pojasnil minister za javno upravo Boris Koprivnikar (SMC), je cilj prihodnjih naročil tudi sprememba postopka, v katerem bi lahko potencialni ponudniki še naknadno izboljševali svoje ponudbe po principu licitacije, kar bi prineslo dodatne prihranke za proračun.

Zakaj se Vebrovim tako mudi?

Pomenljivo pa je, da je le tri dni (30. januarja) pred končno različico predlaganega dokumenta obrambno ministrstvo, ki ga vodi minister Janko Veber (Socialni demokrati), objavilo javni razpis za kar 272 novih vozil, v največji meri klasičnih avtomobilov nižjega srednjega razreda, nekaj večjih karavanov, manjših dostavnikov in kombijev, s katerimi bi nadomestili iztrošen vozni park. Po pravilih skupnega naročanja v poštev ne bi prišlo le 40 specialnih terenskih vozil, ki jih je ministrstvo tudi uvrstilo v enega od sklopov razpisa, a imajo posebne vojaške specifike glede zahtevanih testov in certifikatov.

Čeprav o vrednosti molčijo, je po naših konzervativnih izračunih celotni razpis ministrstva vreden najmanj 4,5 milijona evrov.

Zakaj so se odločili za solo akcijo, če so bili gotovo seznanjeni z načrti o skupnem javnem naročanju in bi lahko po tem sistemu dobili 232 iskanih vozil? Na obrambnem ministrstvu, kjer sicer v zadnjih letih praktično niso kupili nobenega novega vozila, odgovarjajo, da je vladni predlog sklepa o skupnem naročanju še v fazi medresorskega usklajevanja. "Menimo, da je glede na obseg naročila smotrno, da celotno naročilo opravi en naročnik ter da se javno naročilo za nakup terenskih in osebnih vozil Ministrstva za obrambo ne deli na dva različna izvajalca," so še hiteli utemeljevati.

O skupnem naročanju podučeni že novembra

Vendar vladni dokument razkriva, da je ministrstvo za javno upravo že jeseni poslalo vsem ministrstvom in drugim vladnim organom predlog predmetov skupnih javnih naročil, ki naj bi se izvedla v letu 2015, in jih pozvalo na usklajevalni sestanek, ki je bil 27. novembra lani, in so se ga očitno udeležili tudi Vebrovi.

Na obrambnem ministrstvu so bili torej dobro seznanjeni z načrti glede poenotenja javnih naročil, a so se vseeno odločili vozila iskati po svoje.

Kot smo že razkrili, pa so pogoji v razpisu mestoma zelo sporni, saj namerava ministstvo z najugodnejšim ponudnikom po različnih sklopih skleniti zgolj krovno pogodbo, dejanske nakupe pa bodo izvedli v nadaljnih letih glede na finančne zmožnosti. To karikirano pomeni, da bodo že takoj na začetku določili ceno, po kateri bodo kupili nek avtomobil, dejanski nakup pa bodo lahko izvedli tudi šele leta 2018, ko bi isti avtomobil ali njegovega konkurenta na trgu lahko dobili že pod precej ugodnejšimi pogoji.