Nemška nevladna okoljska organizacija Deutsche Umwelthilfe (DUH) je vložila tožbo proti avtomobilskima podjetjema BMW in Mercedes-Benz, ki naj bi s svojim delovanjem poslabševala podnebno krizo. Zahtevajo, da podjetji drastično znižata izpuste ogljikovega dioksida njunih vozil v skladu z določili pariškega sporazuma in nemškega podnebnega zakona, povzema STA.
Po navedbah DUH sta BMW in Mercedes-Benz še posebej osredotočena na fosilna goriva, enako velja za energetski koncern Wintershall Dea, ki mu s tožbo grozijo, a je še niso vložili. Energetika in promet sta odgovorna za polovico vseh izpustov toplogrednih plinov v Nemčiji, so zapisali v sporočilu za javnost na spletni strani.
Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP so tožbi proti avtomobilskima koncernoma vložili v Stuttgartu in Münchnu v ponedeljek zvečer. Zahtevajo, da BMW in Daimlerjeva hčerinska firma Mercedes-Benz drastično znižata izpuste ogljikovega dioksida njunih vozil v skladu z določili pariškega sporazuma in nemškega podnebnega zakona.
Izpusti ogljikovega dioksida iz avtomobilskega prometa so se v zadnjih 25 letih povečali za pet odstotkov, navajajo v organizaciji. BMW in Mercedes-Benz po njihovem sodelujeta v "bizarnem dvoboju" proizvodnje največjih in najtežjih mestnih terencev. Prav tako jima očitajo, da sta z lobiranjem "aktivno preprečila" določitev konkretnega datuma, ko naj bi v Nemčiji in na ravni EU iz prodaje izključili avtomobile z motorjem na notranje izgorevanje.
"Poslovni model teh velikih koncernov temelji na uničevanju našega okolja. O tem ni dvoma!" pišejo v DUH. Politiki očitajo, da se na to ne odziva - tako na ravni EU ali v Nemčiji ni določen datum, ko naj bi na trgu prepovedali avtomobilske motorje z notranjim izgorevanjem ter odpiranje novih naftnih in plinskih polj.
Zato so vložili tožbo proti BMW in Mercedes-Benzu, podobno bi se lahko kmalu zgodilo naftnemu in plinskemu koncernu Wintershall Dea. Od njih zahtevajo "končanje umazanega poslovanja", ki škoduje podnebju. Med drugim tako terjajo zavezujoč konec proizvodnje avtomobilov z motorji z notranjim izgorevanjem do leta 2030 in takojšnjo prepoved začetka razvoja novih naftnih in plinskih polj.
BMW se je na tožbo odzval z navedbami, da podnebne cilje določa nemški parlament, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V Mercedes-Benzu pa so poudarili, da so se že dolgo nazaj jasno zavezali k postopnemu prehodu na podnebno nevtralnost.
Gre za prvi primer, ko se bodo zaradi podnebnih očitkov morala v Nemčiji zagovarjati posamična podjetja. Pred tem je nemško ustavno sodišče aprila nepričakovano odločilo, da nemški načrti za zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida niso v skladu s pariškim podnebnim sporazumom in nepravično bremenijo bodoče generacije. Vlada nemške kanclerke Angele Merkel se je odzvala s spremembo datuma, ko naj bi Nemčija dosegla podnebno nevtralnost, za pet let na 2045, okrepila je tudi cilje zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za leto 2030.
