Hidropnevmatsko vzmetenje, klimatski sistem, varnostni pas, samodejno zaviranje, laserski žarometi, tempomat … so le nekateri sistemi, ki so močno olajšali vožnjo. Pa veste kdaj so se pojavili v avtomobilih? Preverite svoje znanje.
Leto 1953
Hidropnevmatsko vzmetenje
Citroenov izum omogoča vzdreževanje stalnega odmika od tal. Prvi ga je imel model 15 Six H.
1954
Klimatski sistem z gretjem
Potem, ko so klimatski sistem (samo s funkcijo hlajenja) leta 1939 prvič vgradili v model packard super eight, so prav tako pri ameriškema Nashu, tik pred bankrotom, uvedli še klimatski sistem s funkcijo gretja.
1954
Pnevmatike brez zračnic
Prvo pnevmatiko brez zračnice (tubeless) je na svoje modele vgradil ameriški proizvajalec Packard. Tovrstne pnevmatike so lažje za montažo, enostavnejše za popravilo manjših lukenj, v primeru predrtja počasneje spustijo zrak ...
1956
Otroška ključavnica
Vse do pojava male francoske limuzine z 850-kubičnim motorjem so starši trepetali, da otroci na zadnjih sedežih med vožnjo ne odprejo vrat. Dauphine je prvi ponudil varnostno ključavnico za otroke na zadnjih vratih.
1957
Tempomat
1958
Elektronsko vbrizgavanje
Sodobno vbrizgavanje zmesi goriva v valje preko senzorjev pedalk za plin in elektronike, ki pošilja električne impulze elektromagnetnih injektorjev, je prinesel chrysler 300. Sistem so razvili v sodelovanju s podjetjem Bendix.
1961
Turbopolnilnik
Prvi serijski turbopolnilnik so vgradili v ameriški oldsmobile F-85 jetfire. Za to je poskrbelo podjetje Garett, 3,5-litrski V8 motor pa je namesto atmosferskih 155 in 185 KM, razvil 215 KM in imel boljše vozne karakteristike.
1964
Wanklov motor
NSU Spider z 37 kilovatov moči (50 KM) je bil prvi avtomobil z motorjem nemškega inženirja Felixa Wankla. Njegova posebnost je vrteči se bat. Velika prednost wanklovega motorja je v tem, da se bat ne giblje gor in dol, ampak se vrti. Motor je manjši, lažji in ima manj premičnih delov kot običajni motor s premočrtno gibajočim se batom.
1965
Mehanični ABS
Luksuzni britanski kupe jensen FF, s pogonom na vsa štiri kolesa, je bil prvi z mehaničnim sistemom zaviranja ABS.
1966
Elektornski ABS
Jensen FF je bil prav tako prvi avtomobil z elektirčnim sistemom ABS. Senzorji so pošiljali informacije o vrtljajih vsakega kolesa posebej in nadzorovali zavorni tlak v vsakem kolesu. Zaviranje je še bolj natančno in brez blokiranja koles.
1967
Brisalci z intervali
Fiat 125 je doprinesel k novemu elementu udobja v vozilu. Delovanje brisalcev v intervalih je olajšalo vožnjo v dežju.
1972
Zračna blazina
Limuzine General Motorsa iz programa Chevrolet, Cadillac, Buick in Oldsmobile, so prve ponudile zračne blazine. V začetku samo za voznika in še to kot dodatno opremo. Serijsko so bile zračne blazine uvedene leta 1978 v mercedes razreda S.
1974
Katalizator
O izpušnih plinih so razmišljali že daleč v preteklosti. Ena od rešitev je bil katalizator, ki absorbira del škodljivih plinov iz izpuha. Prvega so vgradili v ameriški buick electrao.
1978
Potovalni računalnik
Razkošni cadillac seville je bil prvi avtomobil s potovalnim računalnikom. Prikazoval je kar 11 podatkov, med drugim povprečno in trenutno porabo goriva, pa celo čas prihoda in oddaljenost od cilja.
1981
Prvi navigacijski sistem je tehtal kar devet kilogramov in je bil del dodatne opreme (brez GPS sistema uvedenega leta 1990). Navigacijo sta imela toyota crown in honda accord. Navigacija je stala četrtino cene avtomobila.
1989
Samodejni zaščitni lok
Mercedes SL je bil prvi s samodejno postavitvijo jeklenega loka nad glavo potnikov (rollbar). Če se je karoserija nagnila za več kot 26 stopinj, so senzorji samodejno aktivirali lok v 0,3 sekunde.
1989
Hibridni pogon
Ero hibridov je začel Audi s prototipom avant duo. Petvaljni 2,1-litrski bencinski motor (133 KM) je poganjal prednji, elektromotor (9,3 kW), tehtal je 60 kilogramov, pa zadnji kolesi. Baterije so tehtale 200 kilogramov.
1991.
Ksenonski žarometi
BMW 750i (E32) je prvi kupce razveselil s ksenonskimi svetili, ki so svetili dvakrat bolje in porabili manj elenergije ter imeli dvakratno življenjsko dobo halogenskih svetil. Namesto žarilne nitke je v žarometu prostor napolnjen s plinom in elektordami.
1995
Senzor za dež
Ena od tehnoloških novosti mercedesa E-razreda (W210) je bilo samodejno delovanje brisalcev, ki so delovali s pomočjo senzorjev vgrajenih v vetrobransko steklo. Odvisno od količine vlage na steklu so se vključili ali izključili samodejno.
1997
Common-rail
2010
Samodejno zaviranje
Sistem za samodejno zaviranje, katerega senzorji prepoznajo prepreko pred avtomobilom in z izračunom hitrosti ter položaja pedalke za plin in zavoro, po potrebi sami zavirajo brez čakanja reakcije voznika. Prvi je ta sistem v modelu S60 uvedel Volvo.
2014
Laserski žarometi
Laserske diode audija R8 so 100-krat manjše od diodnih, pošiljajo svetlobne valove enake dolžine in omogočajo 1000-krat večjo svetilnost od diodnih. Močna in bela svetloba je tudi ugodnejša za oči.
