Leto 2020 je bilo za proizvajalce avtomobilov, ki delujejo v Evropi, stresno. Ne samo zaradi pandemije. Bilo je prvo leto, ko so začele veljati globe za preseganje mejnih vrednosti emisij CO2. Na splošno naj bi proizvajalci avtomobilov dosegli povprečno 95 gramov CO2 na kilometer za vse prodane osebne avtomobile.
Bruselj kljub krizi s koronavirusom, ki je še poglobil težave avtomobilskih proizvajalcev, lani ni še dodatno omilil pravil. Omejitve se niso spremenile, so pa že prej avtomobilskim proizvajalcem pripravili raznorazne "odpustke", tudi nelogične, v obliki super kreditov s pomočjo katerih so sploh lahko dosegli ali pa se približali postavljenim mejam. Zato tudi tisti, ki meje niso dosegli, ne bodo plačali tako astronomskih glob, kot je bilo sprva pričakovano.
Hkrati je bilo jasno, da zaradi dramatičnega upada prodaje več proizvajalcev avtomobilov ne bo moglo na trg postaviti poslati prvotno načrtovanega števila elektrificiranih avtomobilov, potrebnih za doseganje ciljev glede strogih emisij. Tako so nekateri - na primer koncern Volkswagen - že vnaprej napovedali, da jim ne bo uspelo doseči postavljenih standardov glede emisij.
Proizvajalci avtomobilov so sprejeli številne ukrepe, da bi se izognili visokim globam. Ne samo s ponudbo avtomobilov z nizkimi emisijami, ampak tudi z združevanjem. Fiat-Chrysler (FCA) se je na primer združil z ameriškim proizvajalcem električnih avtomobilov Teslo in tudi Hondo. Ford je sodeloval z Volvom, Mazda s Toyoto, Volkswagen je imel koristi od sodelovanja s kitajskim proizvajalcem električnih avtomobilov MG, ki deluje v Evropi, pa tudi z Aiwaisom in londonskim proizvajalcem električnih taksijev LEVC. Te povezave so zagotovile potrebno znižanje povprečnih emisij na zahtevano raven.
Olajševalna okoliščina je bila, da so super krediti omogočili, da je vsak registriran avtomobil, ki izpusti manj kot 50 g/km CO2 (100-odstotno električna vozila in priklopni hibridi), dvakrat štel v seštevek proizvajalca. Emisije so lahko "zmanjševali" tudi s t. i. ekološkimi inovacijami, kot so LED-žarometi, ki so prinesli do sedem gramov odpustka, ali pa blago hibridni sistemi. Še bolj nelogično je, da so bili odpustki vezani tudi na maso vozil. Težje je vozilo, večji odpustek je dobilo, pa čeprav je v praksi bolj »umazano«. Kar je bilo sploh pomembno zaradi priljubljenosti večjih in težjih SUV vozil.
Kljub vsem naštetim odpustkom vsem ni uspelo doseči norm. In to kljub temu, da se je prodaja elektrificiranih vozil v Evropi močno povečala. Decembra se je delež povsem električnih in priključnih hibridnih vozil v statistiki evropskih registracij povzpel na rekordnih 23 %. Vendar je bil delež v različnih državah v Evropi različen. V Nemčiji, največjem evropskem trgu, je bil delež elektrificiranih avtomobilov 27-odstoten, na Nizozemskem pa celo 72-odstoten.
Slovenija med najslabšimi evropskimi državami glede zmanjševanja izpustov iz pogonskih goriv.
Dobavitelji goriv v EU niso zmanjšali količine goriv, ki povzročajo velike izpuste, v zadostnem obsegu, da bi do konca lanskega leta dosegli ciljno zmanjšanje v višini šest odstotkov v primerjavi z letom 2010. Podatki Evropske okoljske agencije (EEA) kažejo, da sta članici EU, ki sta med letoma 2010 in 2018 najmanj zmanjšali intenzivnost izpustov iz goriv bili Hrvaška in Estonija. Hrvaška jih je zmanjšala za 0,1 odstotka, Estonija pa le za 0,9 odstotka. A tudi Slovenija je glede na podatke daleč zaostala za cilji in se uvršča med najslabše države po napredku.
Po trenutnih podatkih ICCT, ki še niso v celoti zavezujoči, se je skupina PSA (Peugeot, Citroën, DS, Opel) odrezala najbolje. Pred ustanovitvijo koncerna Stellantis, so imeli cilj za povprečni avtomobil doseči 92 gramov CO2 na kilometer. Na koncu so rezultat izboljšati za dva grama (90 gramov CO2 na prevoženi kilometer). Tudi BMW je cilj 103 grame uspel izboljšati za dva grama. En gram so prihranili tudi Renault, Hyundai, Kia in Mazda ter Toyota. Zanimivo je, da sta Toyota in Mazda cilje dosegla kljub minimalnemu številu čistih električnih avtomobilov in priključnih hibridov. K temu je pripomogla večinska prodaja hibridov.
Nissan je dosegel zastavljen cilj, to je 95 gramov CO2 na prevoženi kilometer za vsak registriran avtomobil. Na drugi strani so proizvajalci, ki cilja niso dosegli. Ford in Volvo sta cilj 101 gram presegla za dva grama. FCA-Tesla-Honda in Daimler so mejo presegli za tri grame. Najslabši rezultat je dosegel koncern VW, ki je cilj presegel za štiri grame, namesto 97 gramov, je bil njihov povprečni rezultat 101 gram izpuščenega CO2 na prevožen kilometer poti. In to kljub 335-odstotni eksploziji prodaje elektrificiranih vozil v Evropi leta 2020.
Pri ICCT priznavajo, da ti rezultati še niso dokončno zavezujoči in da iz njih še ni mogoče ugotoviti natančnega zneska globe za prekoračitev emisij. Na splošno naj bi bila globa 95 evrov za vsak gram presežka za vsako prodani novo vozilo. Končne podatke o emisijah lahko pričakujemo šele konec letošnjega leta. Šef Daimlerja Ola Kallenius je na primer v začetku januarja sporočil, da je proizvajalcu avtomobilov uspelo doseči cilje in se izogniti globam s povečanjem prodaje elektrificiranih avtomobilov v zadnjem četrtletju leta 2020 na približno 80.000 enot, kar je predstavljalo približno polovico vseh zadnjih registracij v letu 2020. Tudi iz koncerna Volkswagen so na začetku leta sporočili, da so skupaj še z drugimi proizvajalci Evropski uniji prijavili CO2-Pool za registrirana osebna vozila in da so glede na aktualne podatke z njim dosegli povprečno vrednost emisij CO2 v višini 99,3 g/km, s čimer so ciljno vrednost zgrešili le za okrog 0,5 g/km. Vendar so zapisali, da bo Evropska komisija končno potrditev podala kasneje.
Električni avto električna polnilnica polnjenje
Na končni razplet zgodbe in globe, ki se očitno ne bodo štele v milijardah - računa se, da bodo skupaj okoli 500 milijonov evrov - bomo morali torej še počakati.
Je pa dejstvo, da je večina proizvajalcev porabila svoje super kredite. Zato se bodo morali leta 2021 dvakrat bolj potruditi, da bodo izpolnili zahtevane cilje in lansirali še več 100-odstotno električnih vozil, priklopnih hibridov in klasičnih hibridov.
Še en nateg globalnih teroristov.
točno tako elektro termo členi. pa se jih nihče ne poloti. lahko bi imeli klimo v avtu na ta način, ker obratno gre tudi, na dve različni kovini pripeljemo elektriko pa lahko grejemo ali hladimo. lahko bi recimo na streho… ...prikaži večo montirali dve plasti, pa bi hitro dobili nekaj elektrike, pa še lažje bi reciklirali. za konec, kdor pravi da za to niso vedeli. avti tud zaradi tega rjavijo. samo današni inženerji nimajo ne znanja , ne idej, izumljajo neumnosti, ki velik stanejo, koristi pa nobene.
Termoelektrični generator , TEG (tudi Seebeck generator) je naprava, ki spremeni temperaturno razliko direktno v električno energijo. Pri tem uporablja termoelektrični pojav, ki se imenuje Seebeckov efekt. Uporablja se na vesoljskih plovilih, kjer je znan kot radioizotopni termoelektrični generator -… ...prikaži več RTG. Termoelektrične generatorje se bo s tehničnim napredkom lahko v prihodnosti uporabljalo v avtomobilski industriji (ATEG - Automotive TEG), kjer bodo uporabljali odpadno toploto izpušnega plina.