Dejansko sem že dvomil glede Volkswagnovih obljub ob premieri vsakega njihovega novega baterijskega avta, da "zdaj pa res …" Sicer hvalevredno pogumne in odločne korake v področje električne mobilnosti so vse od ID.3 modela naprej hromile takšne in drugačne težave, nedodelanosti ter kompromisi. Njihova "Das Auto" podoba je hitro bledela, z načrtovanim deležem električne tržne pogače sta se mastili ameriška in korejska konkurenca. Zaresne kitajske na nemško srečo še ni pri nas, pa četudi se tako straši z njo.
Ob stiku z Volkswagnovim najnovejšim paradnim konjem ID.7 sem bil sprva zadržan. In na koncu toliko bolj prijetno presenečen. Končno spet model Volkswagna, po katerem se lahko drugi tudi zgledujejo in ki bi si zaslužil visoko mesto na prodajnem trgu.
Zahtevnejši uporabniki v njem dobijo veliko premijskega in uporabnega avta. Naj spomnim, da je ID.7 na voljo tudi kot tourer, torej karavan, a že v obliko limuzine skriti petvratni hatchback je lahko vrhunsko sposoben zadovoljiti tako družinske kot poslovne potrebe.
In še dva pomembna uvodna "poslovna" podatka - ID.7 je po karizmatičnem, čeprav po prodaji neuspešnem phaetonu iz začetka stoletja največja Volkswagnova limuzina doslej. Ob petih metrih v dolžino pa ga je med kolesoma za skoraj tri metre.
Avto je kar nizek, njegova oblika zelo gladka. To dokazuje odličen količnik zračnega upora 0,23. Tega ne dosega s kakšnimi dragimi detajli, kot so mehanizmi potopnih kljuk, saj tudi klasično skrite v karoserijo odlično opravijo svojo dvojno nalogo. Namesto kroma se pri dviganju statusa zanaša na LED svetlobo in njene raznovrstne učinke.
ID.7 za poslovne kupce - do Münchna ali na drug konec Slovenije
Pa da začnem pri poslovnem uporabniku, ki potrebujejo udoben dolgoprogaški avto, a imajo v določeni meri vcepljene kar nekaj upravičene skepse do prehoda v elektromobilnost - omejen doseg z enim polnjenjem, omejen dostop do polnilnih mest … ID.7 jim zagotavlja, da je pripravljen.
Zasimuliral sem službeno pot na drug konec države. Začel sem v Kranju, želel sem priti do Ajdovščine in nazaj, seveda brez vmesnih postankov za polnjenje, saj se poslovnežem vedno mudi.
ID.7 s testa je bil izvedbe Pro, ki je zelo dobro obložen s serijsko opremo, vedno pa je mogoče dodati še ščep ali dva. V 77 kWh bateriji je bilo na začetku poti 90 odstotkov razpoložljive energije.
Ob vstopu v limuzinsko oblikovan ID.7 potnika hitro prevzame občutek avta, ki kakovosti namenja veliko pozornosti. Če uporabljam namensko mobilno aplikacijo, lahko kabino avta že tudi predčasno pripravim na udobno temperaturo.
Usedel sem se v ergonomsko odličen sedež, prekrit z mehkim velurjem. Poleg gretja in hlajenja ima tudi zelo dobre programe (tihe) masaže. Kaj več si nekdo, ki je veliko na cesti, težko želi. Volkswagen se je pri Tesli naučil marsičesa, na primer tudi tega, kako udobno je, da se avto samodejno zažene ob pritisku na stopalke. Na zadnji osi je vgrajen močni 210-kilovatni asinhroni elektromotor, ki nima težav z več kot 2,1 tone mase - pospešek je odličen, predvsem pa je avto na cesti in avtocesti zelo prožen.
Še pred začetkom poti sem skonfiguriral pot prek vgrajene Here navigacije, ki je pravzaprav zelo dobra in informativna ter s prometom v živo. Njena prednost pred zrcaljenimi Googlovimi zemljevidi je izračun potrebne energije za pot ter po potrebi vključenost in možnost segmentiranja polnilnih postaj. Za hec sem si najprej postavil cilj v Münchnu, pa mi je avto izračunal, da vmesni postanek sploh ni predviden …
Speljal sem, zdaj je čas za vožnjo do mesta pod Nanosom. Predal sem se lahko udobju sedeža in podvozja. Slednje sicer nima premijske funkcije zračnega blaženja, vseeno pa je vgrajena znana možnost prilagajanja trdote blažilnikov v navezi z odzivnostjo volana in pogona. Lahko rečem, da je ID.7 pravi potovalnik, podvozje zelo dobro blaži cestne neravnine. Hkrati je primerno oster v ovinkih, kolikor to pač dopušča dolgo medosje, medtem ko maso kar dobro prekriva. Zvočna zatesnitev je zelo dobra.
Med vožnjo je za delo poleg elektromotorja poprijela plejada asistenčnih sistemov, ki delujejo vzorno, mogoče jih je izdatno prilagoditi svojim navadam. Tudi izklop zloglasnega sistema opozarjanja na menda prekoračeno hitrost je le dva klika stran. Predikativni tempomat samodejno prilagaja hitrost, ko se avto približuje zavoju.
Najbolj pa avto pri asistenčnih sistemih naprednost dokazuje z obogateno resničnostjo, ki je nevsiljivo vključena v serijsko projekcijo na vetrobranskem steklu. Odvisno od navigacijskih napotkov, poteka poti in spremljanja drugih vozil z barvnimi črtami, puščicami in drugimi oznakami nežno sugerira, na primer optimalno usmerjenost koles skozi zoženje pasu med te dni zelo pogostimi gradbenimi deli na avtocesti. Tudi IDA inteligentnega asistenta ima, ki lahko pomaga pri vklapljanju določenih funkcij avta med vožnjo ali pa odgovarja na bolj splošna vprašanja.
Nekoliko me je presenetilo, da ID.7 omogoča le dvostopenjsko prilagajanje moči rekuperacije energije. V osnovni nastavitvi elektronski možgani v ozadju ves čas lovijo mejo med jadranjem in žetjem elektronov, medtem ko druga stopnja močneje vklopi rekuperacijo in je dobrodošla predvsem pri spustih. Ni pa opcije vožnje z enim pedalom. Zanimivost - Volkswagen tudi pri ID.7 zadaj uporablja bobnaste zavore, nad delovanjem katerih pa nimam pripomb.
Pot do Ajdovščine je minila hitro in povsem v skladu z napovedjo navigacije in preostanka energije. ID.7 me je dobesedno navdušil s porabo. Ob vsej moči, ki jo premore, in pri vožnji ves čas na zgornjem robu omejitev, je petmetrska limuzina v povprečju porabila le 15 kWh na 100 kilometrov. Temperaturne razmere so bila resda idealne.
Nazaj grede se je zgodba ponovila, le da sem bil prisiljen v delni obvoz, saj me je navigacija že zelo zgodaj opozorila na prometno nesrečo pri Uncu ter nabirajočo se kolono. Nič hudega, z ID.7 sem lahko še dodobra preizkusil ovinke čez Planino.
Ko sem se vrnil s "službene" poti, je bila po slabih 250 kilometrih vožnje oziroma več kot treh urah poti končna poraba 16,6 kWh na sto kilometrov. Čeprav nisem startal s polno baterijo, je ostalo za tretjino naboja. Končna poraba je bila celo nekoliko manjša od obljub tovarne, kar lahko pripišem večji enakomernosti vožnji. Čeprav se mi zdi predvsem v hladnejšem vremenu napoved o 600 in več kilometrskem dosegu pretiran, je ID.7 sposoben brez polnilnega postanka peljati zelo daleč.
Če bi bila pot vendarle daljša (mimo Münchna), pa me v ID.7 resnično ne bi skrbelo. Nenazadnje se mreža hitrih polnilnic kljub porodnim težavam širi, polnilna moč avta do 190 kW pa zagotavlja spodobno kratke postanke za kavo in vmesno ureditev e-pošte. Ob vnosu "e-postanka" v navigacijo seveda avto predčasno pripravi baterijo za hitrejši zajem energije.
ID.7 za družinsko rabo - ogromno prostora
Kaj pa družinska uporabnost? Tudi odlična. Druga vrsta ima zelo bogato odmerjen prostor za kolena. Morda ne ravno na ravni Hyundaijevega ioniqa 6, ki ga imam tudi glede namembnosti za najbližjega konkurenta, a plus pri ID.7 je hkrati dovoljšna prostornost za višjerasle, zato lahko skupina štirih odraslih v avtu potuje zares zelo udobno. Seveda pa tudi otroški živelj.
Zelo močna plat avta je prtljažnik. Peta vrata omogočajo enostaven dostop do 532 litrov velikega prtljažnika pravilnih mer, prostornina in dostopnost sta občutno boljši kot pri ioniqu. Za več kot 600 litrov pa bi bilo treba pogledati proti ID.7 tourerju.
Zadnje naslonjalo se sicer deli le v dveh kosih, ima pa zato dobrodošlo loputo za smuči. Prednjega prtljažnika tudi tale ID nima.
Velik plus avta je širok zasuk prednjih koles, rajdni krog je pod 11 metrov, ob pomoči zunanjih kamer pa manevriranje na parkirišču enostavno.
Multimedija in prijaznost uporabe - vsega po malem
Za konec še področje z mešanimi občutki - multimedija in intuitivnost. Glede Volkswagnovega volana prejšnje generacije sploh ne velja zgubljati besed, še enkrat več so me ob živce spravljale haptične površine, ki naj bi bile občutljive na dotik. No saj so, ampak na nepravega. Če sem samo malo popravil desni palec, sem že nehote sprožil ogrevanje volana, upravljanje glasnosti sicer zelo dobre audio naprave je preizkus vztrajnosti …
Področje ostale multimedije je bolj zanimivo. ID.7 bo komu zelo všeč zaradi minimalizacije vsega fizičnega. Res grafično imenitno izgleda, da lahko z delovanjem rež za zrak upravljaš prek 15-palčne sredinske "tablice". A mnogim ta "tesla" rešitev na dolgi rok ne bo tako všeč, saj je precej težje mikrousmeriti piš zraka kot prek klasičnih vzodov.
Pri Volkswagnu so v pravo smer nadgradili programski vmesnik infozabavnega zaslona. Pod zgornjim robom so zdaj ves čas prikazane hitre tipke za dostop do vsega pomembnega, tako da je praktično vsaka ključna nastavitev le še dva klika stran, zgolj nekaj spominske vaje je treba za pravilno razporeditev. Minus multimedije pa vidim v njeni počasnosti, zamiki pri zagonu in preklopu med kategorijami so predolgi za avto takšnega kova, ki obljublja stalne posodobitve in prihodnje dodatne funkcionalnosti.
Pripomba leti tudi na zelo povprečno ločljivost kamer. Glavni korejski tekmec ioniq 6 je to področje precej bolj osvojil, če sploh ne omenim njegove opcije digitalnih zunanjih ogledal.
Pod črto pa ID.7 vseeno pusti zelo pozitiven vtis in je eno prijetnejših novosti v zadnjem času predvsem zaradi udobja vožnje in uporabnosti, tudi cenovno se zdi z začetno ceno pri dobrih 54 tisoč evrih brez subvencije konkurenčno pozicioniran tako proti dizelskim kot električnim tekmecem. Je pa treba še doplačati vsaj za toplotno črpalko.
Volkswagen je končno uspel stare uspešne formule prilagoditi novim zahtevam, tako da je mogoče ID.7 zlahka priporočiti zelo raznovrstnemu krogu ljudi. Tako kot nekdaj limuzinskega passata, ki ga danes ni več v ponudbi. Zdaj lahko pomirjen počiva.
Podatki o testnem vozilu (volkswagen ID.7 Pro)
Pogon: električni, sinhroni elektromotor s trajnim magnetom, zadnji pogon
Sistemska moč: 210 kW (286 KM)
Navor: 545 Nm
Mere v mm (D x Š x V, medosje): 4.961 x 1.862 x 1.536; 2.971
Prtljažnik v litrih: 532-1.586
Zmogljivosti: 180 km/h, pospešek 6,5 sek od 0 do 100 km/h
Poraba: 16,6 kWh/100 km
Cena: od 53.430 € (testni 65.368 €)
Zavore zadaj so bobnaste😐
Ko bo možno naredit vsaj 700 km brez kompromisev - normalna vožnja 130km/h, klima, 4 osebej, kufri.... in ga potem nafilat za max 15-20 min, bom začel gledat EV. Do takrat bo fosilc čist ok... Pravijo, sej imaš hitre polnilnice,… ...prikaži več ja jih imaš, ampak kar poišči eno prosto za vikend poleti... good luck, prvo čakaš v vrsti 2 uri potem pa filaš eno uro ker je od zuni prevroče za najhitrejše filanje.... Thank you but NO
Prejšnji model je bil boljši,ta mi ni všeč,ker ima tisti ekran pred pogledom na cesto,armatura ni lepa,zadek ni lep,in tudi spredaj je dolgočasen