Vsaj tako pravijo pri Suzukiju in verjetno jim lahko verjamemo, da zares gre za novo generacijo. Ampak v njem lahko opazimo tudi precej elementov, ki močno spominjajo na tisto, kar smo v tem japonskem modelu že videli. Pri Suzukiju so se, kot je videti, generacijske menjave lotili po načelu »ne popravljaj, če dobro deluje«.
A to ne pomeni, da je sprememb malo, prej nasprotno. Že pogled na zunanjost pove, da so Suzukijevi oblikovalci sicer izhajali iz predhodnika in ga naredili bolj dolgega in visokega kot širokega, vendar v primerjavi s predhodnikovim deluje veliko bolj stasit, a tudi uporabi na tlakovanih cestah bolj primeren. Na sprednjem delu vam tako v oči najprej pade veliko višja in pokončna maska, ki se nadaljuje tudi v temu primerno bolj privzdignjen pokrov motorja, bolj opazen pa je tudi zadnji del z izpostavljeno gubo, na kateri so zadnje luči in sijajno črna letvica, ki jih povezuje. In v skladu s pričakovanji časa je osvetlitev, ki je deloma tudi led, pokrita s prozornimi pokrovi, zato svoje prave barve pokaže šele, ko jo prižgemo.
Še najmanj drugačna kot doslej zato delujeta boka, čeprav tudi ta kažeta, da gre za novejši avtomobil, ki ga bomo nezmotljivo ločili od predhodnika, Suzukijevim oblikovalcem pa je z njim uspelo avtomobilu zagotoviti tudi močno znamkino identiteto. Morda na že kar malce nastopaški podobi avtomobila malce majhna in neskladna delujejo le kolesa, ki pa dobro opravijo svoje delo, zadrževanja avtomobila na cestah in tudi lažjem terenu.
Ostaja naklonjen terenu
S-cross je namreč tudi v novi generaciji obdržal enega najbolj izpostavljenih atributov Suzukijevih avtomobilov, to, da povsem športno-terenskemu videzu navkljub ohranja precej dobre sposobnosti vožnje po slabi podlagi. Če namreč ob že dobro znanem regulatorju za izbiro voznih načinov pritisnete gumb LOCK, se moč motorja v razmerju 50:50 razporedi med prednjimi in zadnjimi kolesi in poti, ki so se dotlej zdele neprevozne, so naenkrat premagane. Seveda govorimo o razmeroma urejenih poteh, takšnih, po katerih pri nas še lahko vozimo. S-cross ima namreč posamično vpetje koles in nima reduktorja ali prave zapore diferenciala, torej ni pravi terenec.
In zato se še najbolje znajde v programu AUTO, ko se navor samodejno razporeja med kolesi in se zadnji pogon vključi le tedaj, ko je to zares potrebno in poskrbi, da S-crossove vozne lastnosti, tudi če se voznik malce spozabi, ostanejo nevtralne. A če ste hitri, je bolje uporabiti način SPORT, kjer je razporejanje navora še bolj prilagojeno dinamični vožnji. Če pa vam vožnja po snegu ne leži ali a ste na zelo blatni podlagi, pa lahko izberete navorsko malce bolj obotavljiv način SNOW. V vsakem primeru avtomatika dobro opravlja svoj posel.
Dobro pa ga opravlja tudi prestavna avtomatika. Testni suzuki S-cross je bil namreč opremljen z 1,4-litrskim turbobencinskim motorjem, ki mu pomaga blagi hibrid in je v tem modelu pri nas tudi edina motorna izbira. Moč mu je na cesto poleg štirikolesnega pogona pomagal prenašati 6-stopenjski samodejni menjalnik. Kombinacija deluje povsem solidno in pričakovano živahno, pri gladkemu menjavanju prestav pa menjalniku gotovo pomaga tudi blagi hibrid, ki učinkovito zgladi morebitne sunke in pomaga tudi pri občutku pospeškov. Vožnja je tudi solidno varčna, saj se poraba ne oddalji preveč od okolice sedmih do osmih litrov, čeprav boste do obljubljenih 6,1 litra težko segli. A za razmeroma velik avtomobil, ki prazen tehta skoraj 1,4 tone in ima kar solidno čelno površino, je to povsem v redu.
Velik zaslon
V notranjosti sicer še najbolj opazite, da gre bolj za prenovo kot pa za povsem nov koncept. Še najbolj očitno je to na merilnikih, ki so povsem klasični, med njimi pa je že videni barvni zaslonček, ki ga upravljamo z gumbom ob samih merilnikih. Tudi stikal je veliko že znanih, direktno pa je tudi upravljanje klimatske naprave.
A zaslon infozabavnega sistema je povsem nov in precej večji kot doslej, razpolaga pa tudi z novo grafiko z veliko višjo ločljivostjo, ki med drugim prikaže tudi 360-stopinjski posnetek kamer. Kljub drugačni razporeditvi ikon sicer opazite, da sam upravljalski vmesnik izhaja iz predhodnika, a je pri tem precej bolj odziven in predvsem ne »zmrzuje«.
Povečan je tudi nabor varnostnih in asistenčnih pripomočkov, ki včasih delujejo tudi malce preveč goreče. Sistem pred opozarjanjem pred naleti, ki ga lahko celo izključite, je namreč včasih preveč občutljiv in vas živčno opozarja, tudi če prave nevarnosti ni. V bistvu pa lahko rečemo, da suzuki S-cross ima vse asistence, ki jih danes mora imeti, in še kakšno zraven.
Udobje za štiri ali pet
Štirje potniki se sicer ne bi smeli pritoževati nad udobjem, saj se dobro sedi tako na prednjih sedežih iz prijetne kombinacije tkanine in usnja, prav tako pa je za dva potnika dovolj prostora, vključno s koleni, tudi na zadnji klopi. In ker je sredina klopi precej ploska in brez danes že kar običajne izbokline, bo sedenje tudi na malce daljših razdaljah solidno preživel tudi peti potnik. Tudi prostora za prtljago je povprečno dovolj. Prtljažnik namreč v osnovi razpolaga s 430 litri, ki jih je mogoče s klasičnim zlaganjem naslonjala povečati na 1.230 litrov. Za dodatno udobje pa gotovo poskrbi tudi sončna streha, ki jo je mogoče odpreti v zelo zračno odprtino.
Suzuki S-cross v skoraj popolnoma opremljeni različici, kakršno smo dobili na test, stane 28.525 evrov, kar je za športnega terenca s solidnim motorjem in samodejnim menjalnikom ter učinkovitim štirikolesnim pogonom s plezalnimi sposobnostmi precej solidno, zato je gotovo vreden premisleka, če seveda iščete takšen avtomobil.
Suzuki S-cross 1.4 hybrid AT allgrip elegance top
Motor: turbobencinski, štirivaljni, 1.373 ccm
Največja moč: 95,8 kW (130 KM) pri 5.500 vrtljajih
Največji navor: 235 Nm pri 2.000-3.000 vrtljajih
Zmogljivosti: 195 km/h, 10,2 sekunde od 0 do 100 km/h
Dimenzija (D x Š x V v mm): 4.300 x 1.785 x 1.595, medosna razdalja 2.600
Prtljažnik (v litrih): 430-1.230
Poraba: 6,1 l/100 km (kombinirani cikel WLTP), izpusti CO2: 139 g/km
Cena v evrih: 28.525
