Primož Rožnik je trikratni zmagovalec tekmovanja Mehanik leta, ki ga na spletni strani zurnal24.si skupaj s specializirano revijo Mehanik in vozil izvajamo že pet let. Tudi po uvodnih treh zmagah z nami sodeluje v okviru projekta Mehanik leta, s katerim želimo vsem, tudi mehanikom razširiti obzorja. Na trg prihaja vse več elektrificiranih avtomobilov, kar predstavlja mehanikom velik izziv. To zaznavamo vsako leto na tekmovanju. Zato smo se skupaj z Rožnikom, ki je tudi tehnični inštruktor podjetja GMT lotili priključnih hibridov nekoliko drugače. Rožnik je v prvem članku temeljito obdelal pogonski sklop in servisne dejavnosti na Toyotinem priključnem hibridu, tokrat pa je strnil svoje občutke z njim. Sam se namreč kar trikrat tedensko z dizelskim gnanim enoprostorcem vozi v Mursko Soboto. Kako mu je bil všeč priključni hibrid?
Primož Rožnik:
Bil je lep sončen pomladni dan z malo koprenastih meglic na obzorju, ko sem se prvič spoznal z njo oziroma njim. No, tako se večinoma začnejo romani in pravljice. Pri meni pa se je tako začelo resnično druženje s Toyoto Prius PHEV Solar, lepe biserno bele barve. Za kar mesec dni sem imel prejšnjo pomlad možnost spoznavanja dveh zanimivih Toyotinih priključnih Priusov. Najprej za teden dni belo obarvanega Priusa s solarno streho in nato še modro obarvanega Priusa PHEV SOL z malo več opreme. Prav veliko se nisem posvečal primerjavi med njima, ker sem si za začetek tega mesečnega druženja s Toyoto Prius PHEV najprej zadal nalogo, da se pred prvo vožnjo priključnega hibrida ne pripravljam nič.
To pomeni nič branja navodil za uporabo, nič branja že spisanih testov teh vozil s strani novinarjev in njihovih ocen in nič branja opisov vozila v katalogih in na spletnih straneh. Pač prideš, dobiš ključe in se usedeš v vozilo ter pelješ. In vidiš, ali si ali nisi sposoben voziti avta z novejšo tehnologijo in jo tudi učinkovito izrabljati za bolj varno, udobno in predvsem ekonomično potovanje od točke A do točke B. V prvem tednu se pri belem Priusu res nisem dotaknil njegovih navodil za uporabo in v tem času prevozil nekaj sto kilometrov poti. Nekaj kratkih poti je bilo preizkusnih okoli doma, da dobim občutek vožnje in obnašanja vozila. Hkrati pa sem na kratko predstavitveno vožnjo popeljal tudi domače. V tem prvem tednu sem dvakrat šel po opravkih v Ljubljano in vsakič večino vožnje, nekje 55 km, opravil na elektriko. Enkrat pa sem se zapeljal tudi od doma v Mursko Soboto in nazaj brez vmesnega postanka in v teh dobrih 4. urah opravil 420 km s povprečno porabo goriva 5,2 litra na 100 km, kar sem mi zdi dober rezultat glede na to, da ga nisem ravno šparal.
S prvim Priusom se žal nismo mogli odpravit na daljše počitnice, saj štiri članska družina s psom za tako pot potrebuje malo več prostora v prtljažniku. Takoj po kratkem oddihu sem zamenjal belega za modrega Priusa in nadaljeval malo bolj raziskovalno druženje in spoznavanje vožnje priključno hibridnega vozila in uporabe sodobnih asistenčnih pripomočkov. Osebno moram priznati, da sem se s hibridi že spoznal tako v vožnji kot tudi z njihovim servisiranjem, me je pa tu bolj zanimala izkušnja, kako se bo priključni hibrid obnesel glede na mojo trenutno naravo dela in s tem povezano dinamiko potrebnih prevozov. Trenutno namreč največkrat potrebujem vozilo na relaciji Horjul - Murska Sobota - Horjul (do 440 km), potem potrebujem na obeh koncih Slovenije prevoz za več krajših voženj od 5 pa do 70 km na dan in povprečno enkrat mesečno tridnevno "romanje" Horjul - Murska Sobota - Nova Gorica - Horjul - Ljubljana - Horjul s 640 kilometri poti.
Osebno sem bil kar nekaj časa v dilemi ali si za to dinamiko poti izbrati vozilo z dizelskim motorjem ali priključnega hibrida, saj mi je bilo že od prej jasno, da ima običajen hibridni pogon zame za to premalo prednosti. Priključni hibrid pa mi je s polno baterijo, ki sem jo polnil doma čez noč na navadni šuko vtičnici brez problema omogočil skoraj vse krajše vožnje brez, da bi se posebno oziral na varčno vožnjo in se oziral na uporabo klime oziroma gretja. Temperature v tem obdobju so res nihale med 15°C in 23°C, kar je dokaj neobremenjujoče za sistem prezračevanja s toplotno črpalko, a sem veliko večino poti opravil po avtocesti z vožnjo na zgornji omejitvi hitrosti in tako z modrim Priusom 1570 km skupno prevožene poti zaključil s povprečno porabo 3,5 l/100 km bencina in 14,4 kWh/100 km elektrike. Kot zanimivost moram priznati, da sem spoznal med daljšimi potovanji, da je povprečna poraba goriva in elektrike lahko občutno manjša, če že na začetku vožnjo začneš v hibridnem načinu vožnje in ne najprej v električnem in nato kombiniranem. Pozitivno me je presenetila tudi udobnost vožnje in dobro absorbiranje neravnin cestišča čemur je po mojem mnenju zaradi večje mase hibridnega sklopa temu botrovalo tudi dobro razmerje med vzmeteno in nevzmeteno maso vozila.
Pogonski sklop ima za normalne potrebe vedno na zalogi dovolj navora in tudi moči. Pri večjih hitrostih na avtocesti pa moraš pred prehitevanjem vseeno predvideti, da kljub dovolj energije v baterijah, skupna moč hibridnega pogona ni zmožna vse mase vozila izstreliti mimo vozila pred teboj, če je to že na zgornji meji dovoljene hitrosti. Avtomatski CVT menjalnik je izpolnil moja pričakovanja in mu ne morem zameriti nikakršnih pomanjkljivosti, ker sem se zavedal njegove tehnične zgradbe in namena v takem hibridnem tandemu. Ob močnih pospeševanjih je malo moteč zvok motorja, ki hitro po zagonu skoči v visoke delovne obrate, a s tem zagotovi tudi optimalne pogoje za učinkovitost.
Glede opreme in asistenčnih sistemov moram povedati, da so na visokem funkcionalnem in tudi kakovostnem nivoju razen prilagodljivega radarskega tempomata, ki ga bodo morali vsaj programsko še dodelati. Med uporabo na prehitevalnem pasu avtoceste se mi je v levem ovinku zgodilo, da je le ta zaznal počasneje vozeče tovorno vozilo na voznem pasu in tako sunkovito zavrl. Z malo nastavitvami njegove občutljivosti se je tudi to do neke mere dalo ublažiti. Na koncu pa priznam, da bi se sam priključno hibridni pogonski sklop dalo še učinkoviteje izrabit in tudi bolje uporabiti vso bogato opremo in asistenčne sisteme vozila, če bi si na začetku vzel čas in prebral uporabniška navodila vozila. Pač, včasih si je treba priznati, da v času hitrega razvoja tehnologij tudi moški potrebujemo kdaj koga, da nam razloži njihovo uporabo.
Za konec pa še to. Ta test me je prepričal, da ko pride na trg vozilo z dovoljšno prostornostjo za moje potrebe in bo gnano s priključno hibridnim pogonskim sklopom primerljivih sposobnosti, kot jih ima zgoraj omenjeno vozilo, ima pri meni za nakup nedvomno prednost pred dizelskim pogonskim sklopom.
Imam dizla,7G+ avtomatski menjalnik, 6,5 litra na 100km zakon,koji K ,da moras na šuko polnit avto vsak dan!
Če bi čebula bila brez če, bi bila bula.