Finska velja za meko relija. To je tako med navijači kot med dirkači ena najbolj zaželenih postojank programa svetovnega prvenstva v reliju. V servisni coni v mestecu Yvaskyla, kjer so bila zbrana vsa moštva, ki dirkajo v svetovnem reliju prvenstvu, smo na prostorih ekipe M-Sport (v M-Sport ob tehnični in tudi finančni pomoči podjetja Forda Motor Company skrbijo za razvoj in izdelavo Fordovih dirkalnih fiest, tako tistih najbolj ekstremnih WRC, kot R5 in še nekaterih drugih), smo se pogovarjali s Slovencem v mehanični ekipi Florjanom Rusom.
Pot v svet relija ga je pripeljala nepričakovano, v srednji šoli. Za razliko od drugih sošolcev je prešel od besed k dejanjem. Kot sovoznik Aleksa Humarja je postal državni reli prvak, izobrazba inženirja na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko pa ga je pripeljala do, za mnoge sanjske službe, glavnega električarja ekipe M-Sport, kjer mora skrbeti za dirkalne Fordove fieste WRC. Dovolj zgovoren podatek je, da tak dirkalnik stane 800.000 britanskih funtov, kar pomeni skoraj 900 tisoč evrov.
Kako ste sploh prišli v motošport?
Leta 2006 me je v srednji šoli sošolec navdušil za dirke. To je bil povod, da sem si relije ogledal v živo. Vsi so govorili, da bi radi poskusili dirkati, na koncu pa sem bil jaz edini, ki je zbral pogum. Ko sem naredil izpit za avto, sem si dejal – gremo poskusit. Odpeljal sem prvo dirko in to je bilo to.
Ford fiesta RS WRC
Tehnične specifikacijeMotor: Ecoboost, štirivaljni, 1,6-litrski, prisilno polnjen
Moč: 280 kilovatov (380 KM) pri 6.000 vrtljajih v minuti
Navor: 450 Nm pri 5.500 vrtljajih v minuti
Pogon: aktivni štirikolesni
Menjalnik: Sekvenčni, šeststopenjski, s prestavljanjem preko hidravlike, ki sta ga razvila M-Sport in Ricardo
Dolžina: 4,13 metra
Širina: 1,87 metra
Medosna razdalja: 2,49 metra
Teža: 1.190 kilogramov/1350 kilogramov s posadko
Na koncu ste postali državni prvak, a kot sovoznik Aleksa Humarja.
Ni veliko takih, ki sploh želijo biti sovozniki in se ne vmešavati v delo voznika. To pomeni, da opravljajo zgolj delo tistega, ki mora natančno voditi voznika skozi različne vrste ovinkov na hitrostni preizkušnji. Če ima kdo res veliko željo biti sovoznik pri nas, bo verjetno to tudi postal.
Danes niste niti sovoznik, ampak mehanik, inženir. In to pri eni najbolj znamenitih ekip v WRC karavani M-Sport, ki skrbi za dirkalne Fordove fieste. Kako to?
Vse skupaj je bilo čisto naključje. Na razpisu sem videl, da iščejo nekoga v ekipi za električno podporo. Poslal sem svoj življenjepis in dobil odgovor, naj pridem v Anglijo, kjer je sedež ekipe na testni teden. Po enem tednu ti povejo, ali te zaposlijo, ali pa se zahvalijo za sodelovanje. Sam sem se sicer prijavil za drugo delovno mesto, vendar pa so me potisnili v svoj elektro oddelek. Imam namreč diplomo elektrotehnika.
Katero šolo ste obiskovali?
Na Vegovi (Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana) sem se izobrazil za elektrotehnika, kasneje pa sem diplomiral na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani.
Zanimivo se mi zdi, da je danes že v klasičnih mehaničnih delavnicah težko dobiti dobre mojstre za električna popravila na avtomobilih. Je enako v motošportu? Je to iskan poklic?
Zagotovo. Vse bolj iskan poklic je in, glede na to, da se vsa avtomobilska industrija usmerja v razvoj električnih avtomobilov, bo to še bolj iskan poklic. Sam sem odšel iz Slovenije, ker ne ponuja nobenega razvoja in s tem izziva. Pri M-Sport delam na razvoju dirkalne ford fieste. Vse nove stvari, ki jih počnemo, tudi testiramo na Fordovih dirkalnikih. Tu mislim na razne senzorje, ki jih je zares veliko, tudi sistem hidravličnega obvolanskega pretikanja sekvenčnega menjalnika in še marsikaj drugega povezanega z elektroniko dirkalnika. Nečesa takega na navadnem avtomobilu sploh ne moreš testirati, saj v roke vedno dobiš avto kot končni izdelek. Tukaj pa se razne nastavitve spreminjajo iz dirke v dirko.
Zgolj z dirke v dirko ali z razvojem gledate tudi že v naslednjo sezono?
V naslednjo sezono ne, saj bodo pravila ostala ista. Ko pa vidimo, da imamo neko težavo, jo analiziramo in naredimo spremembe?
Kakšna je konkretna vaša naloga v ekipi?
Moj uradni naziv je električni inženir na dogodkih. Ko sem začel, sem se še učil in popravljal najrazličnejše elektronske zadeve, zdaj pa sem bolj usmerjen v podporo na reli in drugih dogodkih.
Motošport, tako formula 1 kot tudi reli gre v zmanjševanje motorjev. Fordova dirkalna fiesta WRC temelji na novi fiesti. Ima 1,6-litrski štirivaljni turbo Ecoboost motor. Kaj to pomeni za elektroniko dirkalnikov?
Na elektroniko zmanjševanje prostornine motorjev nima kakšnega večjega vpliva. Komponente so še vedno iste. Še vedno potrebuješ pritisk pred turbino in za turbino. Uporabljaš isti nabor senzorjev ...
Kakšen so sploh glavne razlike med dirkalnikom WRC in klasično fiesto?
Dirkalnik sicer temelji na aktualni fiesti, največ skupnega pa imata logotipa na pokrovu motorja. Morate vedeti, da dirkalna fiesta WRC stane okoli 800 tisoč funtov (900 tisoč evrov). Težko je karkoli primerjati s serijskim avtomobilom, saj so tehnične karakteristike, materiali, nastavitve, zavore povsem drugačne, saj se morajo kosati z velikimi obremenitvami med dirko, veliko je skokov, tudi 60 metrov daleč. Avto se zato vsako dirko razstavi in sestavi. Ven se vzame motor, zamenjajo se zamenjajo. Mislim, da smo omejeni na uporabo štirih motorjev na sezono. Vsako dirko lahko zamenjamo dva kompleta amortizerjev.
Vedno, ko se napotim v servisno cono, ste mehaniki tam. Kako je videti vaš dan?
Lahko povem, kako je videti moj teden na reliju. Po navadi pridemo na prizorišče v nedeljo. V ponedeljek pripravimo avtomobile za popis proge. V torek in sredo v rezervnem dirkalniku spremljam voznika na popisu. Če ima kakršnekoli težave popravim dirkalnik. V četrtek je shakedown test in zvečer start. Zvečer pripravimo avtomobile, popravimo zadnje malenkosti. Potem sledijo tekmovalni dnevi: petek, sobota in nedelja. Za nas to pomeni več ali manj čakanje, če se kaj pokvari. Veliko je analiziranja, kaj je šlo na katerem področju narobe. Na ta način lahko na drugih dirkalnikih preprečimo to napako. Če dela ni nič, pa vsak trenutek izkoristiš za počitek in spanje. Vstati je treba med prvimi in oditi spat med zadnjimi. Včasih pa spanja sploh ni.
Na katere podatke iz računalnika ste najbolj pozorni na vsaki hitrostni etapi? Se vsakič znova vsi podatki analizirajo?
Iz avtomobila dobimo podatke zgolj v servisu. Mi ne prejemamo podatkov v živo tako kot pri formuli 1. Mene osebno najbolj zanima, da vse deluje v skladu z določenimi parametri. Inženir za motor mora na primer pregledati, ali dobi motor maksimalno moč, iz tega ve, ali je motor preveč obremenjen, da je vžig nastavljen narobe. Inženir za šasijo pogleda temperature zavor, delovanje podvozja …
Kaj pa vaša komunikacija z dirkači?
Skrbim za vse avtomobile. Na Finskem konkretno za tri ford fieste WRC, tri ford fieste R5 in vse avtomobile za popis, kar je še dodatnih devet avtomobilov. Med samo dirko ne komuniciram z vozniki. Na popisu pa je vse bolj sproščeno. Veliko se lahko pogovarjamo. Na dirki v servisni coni vso komunikacijo z voznikom vodi inženir, ki vodi avto.
Koliko je rezultat odvisen od vašega dela?
Jaz moram zagotoviti, da moji senzorji delajo, da brezhibno dela vsa elektronika. Pred dirko moram pregledam vse avtomobile, kako so sestavljeni. Če gre med dirko karkoli narobe, pa moram to urediti. Naše delo sem ne more v ničemer primerjati z delom v avtomehanični delavnici. Treba se je znajti, pa čeprav je treba improvizirati.
Uporabljate posebna orodja?
Seveda. Orodja so draga in posebna za vsak sklop vozila. Za menjalnike, za elektroniko, za senzorje. Standardi morajo biti enako kot v vojaški ali vesoljski industriji.
V ekipi M-Sport vas je na dirki v servisu med 60 in 80, zelo različnih narodnosti. Pogrešate več Slovencev v tem športu?
Pri ekipi Hyundaia dela Blaž Kušlan. Podobno kot sem jaz specializiran za elektroniko, je on specialist na svojem področju, to so menjalniki. Občasno se druživa, vendar pa on ni prisoten na vseh dirkah za svetovno prvenstvo kot jaz. Se pa družimo tudi z mehaniki iz drugih moštev. To ni nič nenavadnega.
Pravite, da ste v juliju le tri dni spali v svoji postelji. Pogrešate dom?
Niti ne. Sem preveč zaposlen. Živim sicer v Angliji, kjer ima ekipa sedež. Enkrat na leto pa za kakšen teden dni skočim domov.
Kaj počnete, ko ni sezone dirkanja?
Vseskozi je sezona dirkanja. Ni nekega velikega premora. Prva dirka je na sporedu januarja, zadnja konec novembra. Delam tudi s strankami, delam za Bentley, po novem pa tudi za Jaguar. Pri M-Sport smo tehnični partnerji, tako, da bom delal tudi v prvenstvu Formule E. To bo velik izziv in moram priznati, da me je tudi malo strah. Konkretno bomo delali na električnem jaguarju i-pace. Bom elektroinženir.
Kako pa gledate na električno prihodnost v mobilnosti in dirkanju?
Rekel bi, da ima velik potencial, tehnologija pa še ni tam, kjer bi morala biti, da bi konkurirala motorjem z notranjim zgorevanjem. Predvsem z vidika hitrosti polnjenja baterije. Za tak avto potrebuješ uro, uro in pol, da se baterija napolni. Navaden avto za to potrebuje dve minuti na bencinski črpali.
Kje vidite težave, v polnilih kablih, polnilnicah?
Tako je. Na koncu koncev gre vse na baterijo. To je glavna stvar, kjer bo treba narediti največji napredek pri razvoju. Električni motor je že danes pred vsemi motorji za notranje zgorevanje.
Kaj pa avtonomni avtomobili?
Imajo prihodnost, mi pa niso všeč. V dirkanju si ne predstavljam avtonomnih vozil. Je zanimivo za taksije, za javni transport, za motošport pa ne.
Ford Fiesta...wrc nima nit enga šraufa enakega od serijsko proizvedene za prodajo kupcem z povprečno denarnico...torej gre za promocijo povsem drugega vozilampreko relija, čeprou v bistvu s tem zavajajo kupca.,,to je tko, kot bi Ferrari pri formuli svoj bolid imenoval… ...prikaži več Ferrari California...pa ga ne, nebi blo to fer do kupcev
Meni pa ne ST-ja, pa sem šel drugam