Dnevnik, Neste Rally Finland, 4. del
Ena glavnih stičnih točk dirkačev na svetovnem prvenstvu v reliju in novinarjev, fotografov in navijačev je servisna cona. Tja se je v Yvaskyli, ki je tradicionalnos mesto gostitelj finskega relija za svetovno prvenstvo vsak dan zgrinjalo na tisoče navijačev, ki so lahko od blizu občudovali največje zvezdnike svetovnega relija. Na njem je zmago slavil Estonec Ott Tanak, zato se ni bilo treba čuditi, da so sosedje Fincev, Estonci tako množično romali na Finsko. Včasih se je celo zdelo, da nihče ni ostal v Estoniji, toliko zastav je bilo videti v preteklih dneh na različnih hitrostnih preizkušnjah, še posebej pa po zadnji etapi, ko je Estonec zasedel najvišjo stopničko.
Smetano na vrhu torte poberejo dirkači, pa ne samo zmagovalec. Tudi prvi zvezdnik svetovnega relija, 34-letni Francoz Sebastien Ogier, petkratni svetovni prvak (43 zmag in 69 stopničk), ki vozi za M-Sport, ekipo, ki je Fordov dolgoletni partner. Čeprav z dirkalno fiesto WRC na Finskem ni mogel poseči po stopničkah, pa ga je v servisni coni pričakalo na stotine navijačev. Francoz je kar nekaj časa, preden se je družil tudi z novinarji, svojim oboževalcem namenjal čas za kratek pogovor in podeljevanje avtogramov. Reli dirkači so veliko manj zvezdniški in tudi muhasti ter bolj dostopni splošni javnosti kot dirkači v Formuli 1. Po koncu dirke in zmagi je Ott Tanak, kar pri avtu sedel na tleh s svojim dekletom, ki ga je spodbujalo na Finskem.
Dirkači tudi mnogokrat priznajo, da je za njihov uspeh zaslužna celotna ekipa, še posebej mehaniki in serviserji. Imel sem priložnost obiskati servisno cono M-Sport (daljšo zgodbo o zasebni ekipi, ki jo vodi nekdanji reli dirkač Malcolm Wilson, pri čemer mu pomagata tudi žena in sin, bomo objavili v prihodnjih dneh), kjer sem se pobližje spoznal z delom mehanikov, ki skrbijo, da so dirkalne Fordove fieste vsak trenutek pripravljene na izzive, ki jih prinaša reli. Pomemben člen v ekipi mehanikov je tudi Florjan Rus, Slovenec, ki je glavni "električar" ekipe in skrbi, da elektronika in vsi senzorji dirkalnikov delujejo brezhibno (intervju sledi v naslednjih dneh).
Za tri fieste WRC in še nekaj drugih Fordovih dirkalnih fiest nižjega ranga svetovnega prvenstva, s katerimi so tekmovali na Finskem, skrbi ekipa med 60 do 80 ljudi različnih narodnosti. Testiranja so na Finskem opravili teden dni pred relijem. Testirali so materiale in nastavitve, kar jim močno olajša pripravo na reli. Kljub temu spanca ni veliko. Rus mi je v pogovoru dejal, da je ta mesec v svoji domači postelji v Angliji, kjer je sedež ekipe M-Sport spal vsega tri dni. Pokazal mi je zaslon telefona, kjer so na prvi strani v večini aplikacije različnih letalskih družb. Reli za svetovno prvenstvo poteka v 13 državah, tudi v Argentini in v Avstraliji.
Sliši se kot sanjska služba, ki jo je dobil tako, da se je prijavil na javni razpis pri M-Sport, zdaj pa je glavni električar. A priznava, da je delo mehanika hkrati navdušujoče in tudi naporno. Če je treba se dela tudi po 20 ur skupaj. Zato se ne gre čuditi, če kdaj in kdaj zaspijo kar v stoje, ali pa se skrijejo v kakšen tovornjak, ko jim ni treba plaziti pod avtomobil. Ko so po koncu sobotnih preizkušenj zvečer dirkači Fordove dirkalnike pripeljali v parkirne bokse ob navdušenju množive gledalcev, se je delo mehanikov šele začelo. Na srečo kakšnih večjih poškodb ni bilo. So pa morali na novo uravnotežiti vozilo in ga pripraviti na nove hitrostne preizkušnje, ki so na Finskem zadnji dan tradicionalno vključevale tudi številne skoke. Tudi po 60 metrov daleč se je letelo na ozkih makadamskih gozdnih cestah. Rus mi je namignil, da kaj več kot le značke na pokrovu motorja ti športni avtomobili s serijskimi nimajo. Dovolj zgovoren podatek je, da dva kompleta amortizerjev za dirkalno fiesto WRC staneta okoli 60 tisoč evrov.
Mehanikov tudi ne boste videli voziti dirkalnih avtomobilov. Še največ je, če ga kdaj prestavijo iz enega boksa v drugega. Morajo pa tesno sodelovati z dirkači, da je avtomobil pripravljen čim bolj optimalno in uravnoteženo. Pri tem mislim na ključne prilagoditve, kot so nastavitve višine podvozja, nastavitve aerodinamike, ki igrajo ključno vlogo pri tem, kako avtomobil deluje na grbinah, skokih.
Predvsem me je fasciniralo, kako se je naenkrat na posamezno dirkalno fiesto „spravilo“ po deset mehanikov, ki so avtomobil razstavili, še preden sem iz fotografske torbe uspel privleči fotoaparat in fotografirati njihovo delo. Vsak večer so mehaniki podrobno pregledali in poservisirali vse vitalne dele. V boksih imajo pri roki posebna orodja in številne dele vozila, ki jih lahko v trenutku zamenjajo. Temeljito so kar pred očmi navijačev pregledali vzmetenje, motor in druge komponente,
Finski relije je za mano. Izkušnja je nepozabna, spremljanje relija pa tudi naporno. V treh dneh sem peš naredil okoli 50 tisoč korakov, prevozil na stotine kilometrov, naredil na stotine fotografij in tudi videoposnetkov. Nekaj izbranih objavljam v zadnjem reli dnevniku iz Finske.
