V njihovi floti je tudi dacia duster, ki se je izkazala za zelo primeren avtomobil za njihovo delo.
O delu gorskih reševalcev sem se pogovarjal s predsednikom Gorske reševalne službe - društva Ljubljana Brankom Žoržem in vodjem reševalne skupine iz Zasavja Francem Intiharjem, predstavnikoma ene od sedemnajstih in hkrati največje postaje Gorsko reševalne zveze Slovenije, ki skupaj s tremi reševalnimi skupinami v Ilirski Bistrici, Postojni in Zasavju pokriva največji del Slovenije, ki se razteza kar čez štirideset odstotkov Slovenije. Pokrivajo namreč območje, ki od Južne Primorske preko Snežnika, Vipavske doline, Nanosa in notranjskih gozdov, ter Ljubljanskega območja s Polhograjskimi Dolomiti in Krimskim pogorjem sega do Zasavja, Dolenjske in Bele Krajine.
Ob duster gorskih reševalcev, ki prihaja iz osvežene prve generacije, smo postavili duster zadnje generacije, ki so ga pri romunski znamki pred dvema letoma precej posodobili. Gre torej za generacijo, ki tudi sama po sebi ni najnovejša in bo verjetno v dobrem letu deležna osvežitve. A v vmesnem obdobju je prišlo do nadgradnje motorja, saj je duster lani spomladi dobil novi 1,3-litrski turbobencinski motor, ki ga je Dacijin principal Renault razvil v sodelovanju z Daimlerjem in ga lahko najdete tako v meganu, kadjarju in drugih avtomobilih skupine Renault-Nissan-Mitsubishi, ko tudi denimo v mercedesu razreda A.
Gre torej za zelo veliko ozemlje, ki ga v veliki meri pokrivajo gozdovi, kar pomeni, da se morajo na reševalne akcije velikokrat podati s terenskim avtomobilom. Pri tem do izraza pridejo dusterjeve plezalske sposobnosti, ki so precej impresivne, saj se jim še ni zgodilo, da z njim ne bi mogli priti na kraj nesreče. Gorska reševalna služba ima v svojem voznem parku sicer več dusterjev, ljubljanska postaja pa uporablja enega, dusterja s štirikolesnim pogonom in 1,5-litrskim turbodizelskim motorjem, ki je nasledil prejšnjega z 1,6-litrskim atmosferskim motorjem.
Naslednik lade nive
Prejšnji se je pri svojem delu sicer tudi dobro obnesel, a mu je zmanjkalo nekaj moči, ki je potrebna predvsem za premagovanje slabe podlage pri nizki hitrosti. Te sedanjemu dusterju ne zmanjka prav hitro. Sogovornika pravita, da je duster v njihovem voznem parku nadomestil legendarno lado nivo, s katero so zares prišli povsod. Preskusili so tudi fiat pando 4x4, ki je po voznih lastnostih bila povem kos ladi nivi, a je bila za njihove potrebe nekoliko premajhna, saj na posredovanja vozijo tudi veliko opreme. Tudi duster se ne ustavi nič prej, a gre za bolj prostoren avtomobil, v katerem se laže peljejo štirje reševalci s potrebno opremo. To sicer uspešno spravijo v prtljažnik, a kot pravita sogovornika, bi prostora tudi tu lahko bilo več, kar je tudi edina resnejša zamera, ki jo imajo do avtomobila.
Kot sem ugotavljal že lani med preskusom različice z enakim motorjem in prednjim pogonom, je duster dobil pogonski stroj, ki mu zelo ustreza in v marsikaterem pogledu lahko nadomesti tudi turbodizelskega. Navora je dovolj, da ne čutite pomanjkanja moči, seveda v okviru tega, kar duster obeta, prav tako dobro pa se obnese tudi tam, kjer mora moč razviti tudi pri majhnih hitrostih in splezati na kakšno neugodno vzpetino.
Kar se tiče same vožnje se je namreč dacia duster izkazal za bolj primeren avtomobil celo od večjih terencev. Ti imajo sicer več prostora in nosilnosti, prav tako pa je njihova terenska tehnika boljša, a se zaradi večje mase kljub temu pogosto ustavijo prej kot duster, ki mu štirikolesna tehnika, ki na prvi pogled ne kaže posebnih zmogljivosti, pomaga, da zares pride daleč. To velja predvsem za vožnjo v snežnih razmerah. Pri tem mu pomaga tudi to, da so kolesa postavljena precej narazen, dno oddaljeno od tal ter da je ob solidni medosni razdalji razmeroma kratek avtomobil. Zato se dobro znajde tudi na ozkih gozdnih vlakah in podobno zahtevnem terenu.
V kombinaciji s štirikolesnim pogonom se duster z novim motorjem obnese še toliko bolje, saj po potrebi v dogajanje posežeta tudi zadnji kolesi, ki avtomobil porineta naprej. Seveda ima štirikolesni pogon tudi druge prednosti, kot denimo zagotavljanje večje stabilnosti na zimskih cestah s slabšim oprijemom. Zato je dobro, da se je Renault pri snovanju dusterja odločil, da bo nanj v celoti prenesel Nissanov štirikolesni pogon, ki vam omogoči, da prenos moči na vsa štiri kolesa v primeru potrebe zaklenete. Sicer se je bolje voziti s samodejnim štirikolesnim pogonom ali celo zgolj s prednjim, ki gotovo pripomore k manjši porabi goriva.
Teren zahteva zmogljiv terenski in cestni avtomobil
In zahtevnega terena je na območju ljubljanske postaje GRS zares veliko, saj ga v veliki meri pokrivajo gozdovi. Narava terena narekuje tudi vrsto njihovih posredovanj, saj poleg "običajnih" planinskih in gorniških nesreč, kakršni so zdrsi in padci na območjih Snežnika, Nanosa in drugih visokih vzpetin ter pomoči plezalcem na plezališčih, kot je tisto v Ospu, kjer so imeli nekaj časa kar stalno postojanko, v njihovem obsegu delovanja tudi pomoč ponesrečenim gozdarjem, reševanje jadralnih padalcev,iskanje izgubljenih pohodnikov in pomoč ljudem z zdravstvenimi težavami, kakršne so zastoji srca in splošne slabosti.
Pozimi, ko pade sneg, pa se razmere na njihovem območju povsem približajo tistim v Alpah. In v vsakem od omenjenih primerov jim avtomobil s solidnimi terenskimi zmogljivostmi pride zelo prav, saj je ključnega pomena pri njihovem delu tudi hitrost prihoda do ponesrečenca.
Pri dusterju zato cenijo ne le terenske, ampak tudi solidne cestne sposobnosti in dovolj močan motor, ki jim omogoči, da na cilj pridejo tako hitro kot je le mogoče. Če namreč morajo iz Ljubljane čim prej priti do skrajnih meja svojega območja, kot je denimo območje pod Goteniškim Snežnikom v kočevskih gozdovih, je zelo pomembno tudi to, kako hitri so na cesti. In tu jim duster omogoči dovolj hitro vožnjo.
Testni duster je porabil med sedem do osem litrov bencina, kar je solidno, a še bolj solidno bi morda bilo, če na strešne nosilce ne bi bil pritrjen strešni kovček, ki je k porabi dodal vsaj kakšen liter porabljenega goriva več. Kovček je sicer del opreme posebne serije dusterja adventure, v katero spadajo še dodatni pragovi, zaščitne obloge na bokih in še kaj se najde. Vsekakor je priporočljivo, da kovček, ko ga ne potrebujete, snamete z avtomobila, saj precej poveča porabo goriva, pa še raznim neprijetnim spodrsljajem se izognete. Kovček namreč precej poviša že sicer precej visok avtomobil.
Štiri leta in 25.000 kilometrov
Duster ljubljanskih gorskih reševalcev bo sicer kmalu dopolnil štiri leta in v tem času je prevozil okoli 25.000 kilometrov. To se sicer ne zdi tako veliko, saj marsikateri osebni avtomobil v tem času prevozi veliko večje razdalje, a upoštevati moramo, da je kilometre večinoma nabiral popolnoma obremenjen na intervencijskih vožnjah in na zahtevnih terenih, zato je toliko bolj vzpodbudno, da je še vedno videti zelo svež in ne kaže znakov utrujenosti. Poleg tega gre za povsem serijski avtomobil, ki razen vgradnje modrih signalnih lučk in sirene ni zahteval nobenih drugih prilagoditev.
Dacia duster druge generacije je v obtoku že dovolj dolgo, da o njem težko napišem kaj zares novega. Lahko le ponovim, da gre za precej prostoren in tudi udoben avtomobil z dovolj prtljažnika, da boste strešni kovček potrebovali la v skrajni sili. Seveda pa gre za cenovno ugoden avtomobil, ki kljub vsemu od lastnika zahteva, da pristane na marsikateri kompromis. Tehnika zato denimo ni najsodobnejša, večina notranje plastike je trda, infozabavni sistem bi potreboval osvežitev, čeprav dobro deluje, sedeži pa so kljub velikemu napredku od prejšnje generacije še vedno nudijo malo manj opore za telo kot v dražjih avtomobilih.
Hitra odzivnost, ki jo poleg drugega zagotovi ustrezen intervencijski avtomobil, je potrebna tudi zaradi dejstva, da se je v zadnjem desetletju, odkar so z Gorsko reševalno zvezo Slovenije podpisali sporazum o izvajanju gorsko reševalne dejavnosti, zelo povečalo število njihovih posredovanja. Če je pred desetimi leti, ko so se oblikovala območja posameznih postaj gorske reševalne službe, Gorska reševala služba - društvo Ljubljana na leto opravila še okrog 190 posredovanj, je njihovo število do danes že preseglo 600 na leto, torej skoraj dve posredovanji na dan.
Gorske reševalce namreč pokličejo vedno, ko do kraja nesreče ne more pripeljati običajno reševalno vozilo, zato je območje njihovega delovanja na področju njihove postaje, ki je posejana z težko dostopnimi gozdovi, zares veliko in enako velika je tudi potreba po zmogljivih terenskih vozilih.
Podatki o testnem vozilu (dacia duster adventure 1.3 Tce 130 FAP 4x4)
Motor: turbobencinski, štirivaljni, 1.332 ccm
Največja moč: 96 kW (130 KM) pri 5.000 vrtljajih
Največji navor: 240 Nm pri 1.600 vrtljajih
Zmogljivosti: 188 km/h, 11,1 sekunde od 0 do 100 km/h
Dimenzija (D x Š x V v mm): 4.341 x 1.804 x 1.693, medosna razdalja 2.674
Prtljažnik (v litrih): 445—1.478
Poraba: 7,37-7,64 litra/100 km (kombinirani cikel WLTP), izpusti CO2: 153-164 g/km
Cena v evrih: 20.500
Plusi: Soliden zunanji in notranji videz, oprema , prostornost, prtljažnik, motor, zmogljiv štirikolesni pogon
Minusi: Menjalnik je nekoliko nenatančen,infozabavni sistem potrebuje posodobitev, slabše zvočno izolirana kabina