Črni ogljik naj bi bil drugi največji povzročitelj segrevanja planeta, zaostaja le za ogljikovim dioksidom. Poleg tega ima zaradi svoje majhnosti, saj delci prodrejo globoko v pljuča, od tam pa se po krvi prenesejo po celem telesu, in velike specifične površine, dokazane negativne posledice na zdravje ljudi. Nalaganje ultra-finih delcev črnega ogljika v pljučih povzroča napade astme, raka in kardiovaskularne bolezni.
Letošnjo zimo so v podjetju Aerosol, ki razvija in izdeluje naprave za merjenje črnega ogljika in jih uporabljajo za merjenje črnega ogljika po vsem svetu, v sodelovanju s tremi slovenskimi osnovnimi šolami izdelali poenostavljen način vzorčenja in merjenja črnega ogljika – šolarji sami so merili koncentracije črnega ogljika v obdobju 14 dni in prišli do zanimivih zaključkov.
Otroci in problematika onesnaženosti zraka
Idejni oče projekta je učitelj OŠ Brinje Matija Martinec, ki pravi, da so učitelji pri poučevanju pogosto pred izzivom, kako v razredih vzpostaviti učna okolja, ki bodo otrokom omogočala raziskovanje resničnih življenjskih situacij in težav, ki smo jim priča. »Projektno delo, vključevanje zunanjih strokovnjakov v šolski prostor, izkustveno učenje in povezovanje osnovnih šol v skupni izziv, so ključnega pomena, da se otroci začnejo zavedati pomena lastne aktivne vloge, ki jo lahko imajo, ne samo v šoli med poukom, ampak tudi v vsakodnevnem življenju,« pravi Martinec in dodaja, da so zato pred dvema letoma začeli v šoli poudarjati pomen aktivne vloge otrok in jih nagovarjati k raziskovanju problematike onesnaženosti zraka, prsti in vode, tako da je ideja o spremljanju onesnaženega zraka pravzaprav logična posledica ukvarjanja z vsebinami pouka.
»Zagotovo pa ideja ne bi zaživela v tako polni meri, če ne bi bilo pripravljenosti dr. Martina Riglerja iz Aerosola za sodelovanje v medšolskem projektu,« dodaja Martinec.
»Če želimo zmanjšati onesnaženost zraka z delci v okolici, moramo najprej najti in izmeriti vire teh onesnaževanj, izvesti potrebne in tarčne ukrepe za zmanjšanje izpustov teh virov ter na koncu s ponovnimi meritvami izmeriti uspešnost takih ukrepov,« pravi Rigler in dodaja, da sta najpomembnejša vira črnega ogljika promet in kurjenje lesa.
Na strehi športne dvorane in Osnovne šole Brinje Grosuplje je sončna elektrarna. Na leto proizvede okoli 400 megavatnih ur električne energije. To je tudi glavni vir ogrevanja za šolo.
Pred šolo otroci prejmejo petino dnevne doze črnega ogljika
V raziskavi leta 2016 v Barceloni so ugotovili, da so otroci izpostavljeni največji onesnaženosti zraka s črnim ogljikom v času prihoda in odhoda iz šole. Čeprav za to uporabijo v povprečju le 5% svojega časa, tam prejmejo 20% dnevne doze črnega ogljika, skoki koncentracij pa so takrat do trikrat večji, kot jih doživijo doma. Rigler pravi, da iz tega sledi, da mora biti gostota prometa v okolici šol, ter tudi v bližini poti, ki jih šolarji uporabljajo za prihod v šolo, regulirana in zmanjšana. »Posebno so lahko kritična območja v bližini šol, kjer starši s prižganimi avtomobili pripeljejo ali odpeljejo otroke. Šole in občine bi morale spodbujati kombinacijo varnih, zanimivih in manj onesnaženih poti, po katerih bi otroci lahko prišli peš ali s kolesom, ter organiziran šolski prevoz otrok.«
Pri Aerosolu še ugotavljajo, da je v Sloveniji, ki je bogata z lesom, zelo pomemben vir črnega ogljika kurjenje lesa za ogrevanje ali čiščenje kmetijskih površin, tu pa bližine šol niso nobene izjeme. »Ničkolikokrat lahko med sprehodom v hladnejših dneh čutimo lesni dim. V času ekstremnih koncentracij le-tega, ki v hladnih mesecih, ko je ozračje stabilno, niti niso tako redke, pa je telesna aktivnost celo odsvetovana, saj negativni učinki onesnaženega zraka presegajo pozitivne učinke telesne aktivnosti, kot pravijo nekatere raziskave,« izpostavlja Rigler.
OŠ Prule z največjo koncentracijo črnega ogljika
Cilji šolskega projekta so bili zato povezovanje med šolami in občinami (OŠ Brinje Grosuplje, OŠ Škofljica, OŠ Prule), vključevanje strokovnjakov v pouk ter aktivna udeležba otrok v projektnem učenju - od načrtovanja, merjenja in zbiranja podatkov do zaključne predstavitve spoznanj. »Namen projekta je bil, da se začnemo zavedati, da ima vsak izmed nas moč in priložnost, da poskuša spremeniti nekatere svoje vsakodnevne navade in naredi nekaj za zmanjšanje onesnaženega zraka,« pravi Martinec, ki dodaja, da je delavnice obiskalo več kot 80 otrok, ki so sooblikovali potek predavanja o onesnaženem zraku, spoznali pojem »črni ogljik«, se preizkusili v rokovanju z napravo za merjenje trdnih delcev v ozračju in se za 14 dni preizkusili v vlogi raziskovalcev in spremljali onesnaženost zraka v okolici šol.
Povprečne koncentracije črnega ogljika v obdobju merjenja v okolici OŠ Brinje so bile okoli 1300 ng/m3, od katerega delež, ki prihaja iz kurjenja lesa, znaša približno 90 %. Na Škofljici so bile povprečne koncentracije ČO okoli 2200 ng/m3, delež kurjenja lesa je manjši, okoli 70%. V bližini mestnega jedra, OŠ Prule, so bile povprečne koncentracije primerljive s tistimi na Škofljici, 2500 ng/m3, tu pa kot vir prevladujejo izpusti iz prometa, saj je delež kurjenja lesa okoli 30 %.
Mestne vpadlnice kritične
Zaključek je, da je v mestu ob večjih cestnih vpadnicah glavni krivec visoke koncentracije črnega ogljika promet, ki pa z oddaljevanjem od prometnih izpustov naglo pojema in lahko doseže nivo ozadja že na razdalji manj kot 150 m od vira emisij. Po drugi strani pa je v obdobju kurilne sezone (zimski meseci, pozna jesen in zgodnja pomlad) lahko glavni vir črnega ogljika kurjenje lesa, kar je razvidno na območjih OŠ Brinje in Škofljica. Kot pojasnjuje Rigler ima Škofljica zaradi gostega prometa na regionalni cesti Kočevje-Ljubljana tudi velik prispevek promet, a ta zaradi odmaknjenosti merilne postaje ni bil v celoti zaznan. Lesni dim je zaznan tudi v mestu Ljubljana, ki pa je za razliko od prispevka prometa, bolj homogen.
V raziskavi leta 2016 v Barceloni, so ugotovili, da so otroci izpostavljeni največji onesnaženosti zraka s črnim ogljikom v času prihoda in odhoda iz šole. Čeprav za to uporabijo v povprečju le 5% svojega časa, tam prejmejo 20% dnevne doze črnega ogljika, skoki koncentracij pa so takrat do trikrat večji, kot jih doživijo doma.
Na koncentracije črnega ogljika ima poleg virov velik vpliv meteorologija, saj je nestabilno vreme pripomoglo k nižjim koncentracijam, kot so povprečne za to obdobje. Za primerjavo, povprečne koncentracije črnega ogljika, izmerjene z Aethalometrom AE33 v Ljubljani v januarju in februarju 2014 so naslednje: Vošnjakova ulica (obcestne meritve) , 6800 ng/m3, Barje (ob obvoznici): 4600 ng/m3, Kmetijski inštitut Slovenije (mestno ozadje): 3600 ng/m3 (Ogrin et al., 2016).
V šolo s kolesom ali peš
Otroci so na koncu na podlagi grafičnih prikazov opredelili vire onesnaževanja in prebrali koncentracije le-teh. V obliki interaktivnih vaj preko različnih aplikacij za delo z mobiteli in tablicami so tudi predlagali nekatere rešitve za zmanjšanje onesnaženosti ozračja. Martinec pravi: »Predlagali so predvsem stvari, ki jih lahko sami spremenijo, da bi zmanjšali onesnaženost ozračja s črnim ogljikom, npr. hoja peš v trgovino in šolo, zmanjševanje temperature v stanovanju v kurilni sezoni, skupno potovanje z avtomobilom, uporaba javnega prevoza za pot v šolo in službo.«
Kot dodaja učitelj večina otrok, ki obiskujejo OŠ Brinje Grosuplje, prihaja v šolo peš. Veliko jih živi v oddaljenosti od šole v radiju manj kot en kilometer. »Otroke vedno znova spodbujamo, da v šolo prihajajo samostojno in na trajnosti način. Iz bolj oddaljenih krajev se v šolo pripeljejo z avtobusom, predvsem najmlajše otroke pa nekateri starši pripeljejo v šolo z avtomobilom. Zagotovo pa je tudi nekaj primerov, ko imajo starši možnost, da bi otroci prišli v šolo na trajnostni način, a se za to ne odločijo.«
Martinec zato meni, da bi bilo dobro nekaj pozornosti, v smeri razvoja trajnostne mobilnosti in zmanjševanja prometa v okolici šol, posvetiti tudi zagotavljanju ustrezne in varne infrastrukture, ki bi otrokom omogočala prihod v šolo na način, ki jim je blizu.
Pilotni projekt: Prepovedan dostop z avtomobili do šole
Pred začetkom novega šolskega leta 2018/2019 so v okrožju Leopoldstadt v avstrijski prestolnici Dunaj začeli s pilotnim projektom. Projekt prinaša majhno, a hkrati veliko spremembo, saj so pred začetkom šolskega dne na območju okoli šole prepovedali promet z avtomobili med 7.45 in 8.15 uro. Kolesarji lahko cesto uporabljajo kot običajno. Začetki pilotnega projekta sicer segajo v leto 2014, ko je javnost pozitivno pozdravila takšno možnost.
Pozitivni primeri iz soseščine dokaz, da je mogoče
Cilj pilotnega projekta je zmanjšati prevoz otrok v šolo z avtomobili, saj je prav pred začetkom pouka promet na cestah, ki obkrožajo šolo, največji. Podobni pozitivni primeri obstajajo tudi drugje v Evropi. V južnotirolskem Bolzanu v Italiji so ulice okoli šol pred začetkom šolskega dne že več kot dve desetletji zaprte za avtomobilski promet. Poleg večje prometne varnosti taka ureditev prinaša izboljšane prometne veščine otrok in modalne razdelitve učencev, ki v 80 odstotkih primerov v šolo prihajajo z avtobusi, kolesi ali peš. Projekt šolskih ulic v Bolzanu prav tako kaže, da je ključ do uspeha vztrajanje pri načrtu za premagovanje začetnega nasprotovanja staršev in učiteljev.
Gregor, ti si debil, ne prebil. Po tvoje je treba vse take šole zapreti, podreti, izkopati in odstraniti zamljo. Novo šolo pa postaviti v Logarsko dolino ali TNP. Medtem pa otroci živijo ob prometni cesti, pri starših, ki oba kadita,… ...prikaži več imajo štedilnik na drva, znucan avto, ki kadi itd
Takoj jutri Matevžu lenarčiču pun tank goriva in naj preleti celo Slovenijo ter premeri zadevo on je cel svet premeril za ta črni ogljik, le doma ni meril, dajmo mu din din in bo spet letel zihr mu je že… ...prikaži več krepko dolgčas ker ne more flankedrat po svetu za tuj din.
Vsako uro plačam več kot 90 dolarjev na daljavo z dvema otrokoma doma.Nikoli nisem mislil,da bi to imel možnost,vendar moj najbližji spremljevalec s tem pridobi več kot 18 tisoč mesecev na mesec in me je prepričala, da poskusim. netprofit10.com