Avto-moto zveza Slovenije že tretje leto zapored pripravlja izbor Najboljši za volanom, s katerim bo Slovenija maja dobila najboljšo mlado voznico in mladega voznika. Izbirali ga bodo s preizkusom poznavanja cestnoprometnih predpisov in prve pomoči, najboljših 100 pa se bo nato pomerilo v praktičnem delu tekmovanja v centru varne vožnje.
Zainteresirani mladi vozniki do 24. leta starosti lahko do 17. marca opravijo test oziroma preskus znanja na spletni strani www.najboljsizavolanom.si. Test vključuje poznavanje cestnoprometnih predpisov, prve pomoči, avtomobilizma in avtomobila. Najboljših 100 se bo potem v Centru varne vožnje na Vranskem pomerilo v najrazličnejših spretnostnih in vozniških preizkušnjah. Najboljši bodo postali finalisti in finalistke izbora, ki se bodo 9. maja preizkusili še v finalnem tekmovanju.
Zmagovalec in zmagovalka bosta v brezplačno enoletno uporabo dobila osebna avtomobila, postala bosta tudi mlada ambasadorja varne vožnje, so danes sporočili iz Avto-moto zveze Slovenije (AMZS).
Glavni namen izbora je spodbuditi mlade, da o vožnji avtomobila razmišljajo, se zavedajo pasti vožnje in se znajo izogniti nevarnostim. Organizatorji želijo mlade tudi spodbuditi, da bi svoje znanje prenašali naprej. Vodja AMZS Šole vožnje in inštruktor varne vožnje Manuel Pungertnik je izpostavil, da je Slovenija glede prometne varnosti mladih na pravi poti, nikakor pa še ni na točki, da bi se lahko le hvalili. Predvsem je še vedno preveč mrtvih, je dejal.
"Cilj vseh deležnikov pri izboru Najboljši za volanom je, da mladih ne želimo učiti le s teorijo, ampak jim želimo v praksi prikazati in pokazati, da se da avto voziti tudi na drugačen način. Mladi vozniki so lahko frajerji, a tega jim ni treba početi na način, da se s preizkušanjem svojih meja in sposobnosti na cesti dokazujejo pred vrstniki," je dejal Pungertnik.
Dober voznik mora poleg poznavanja cestnoprometnih predpisov in veščin vožnje obvladati tudi znanje prve pomoči. V Rdečem križu Slovenije (RKS) ugotavljajo, da je še vedno zelo majhen delež judi pripravljen nuditi prvo pomoč. "Če pridemo do kraja prometne nesreče in vidimo poškodovance, jim pomagajmo, saj šteje vsaka sekunda. Da smo pri tem bolj samozavestni, pa je pomembno obnavljanje usposabljanja nudenja prve pomoči. V RKS si prizadevamo, da bi bilo takšno obnavljanje znanje obvezno vsakih pet let," je izpostavil Željko Malič iz RKS.
Dodal je še, da za razliko od nekaterih drugih držav v Sloveniji ne opažamo upada zanimanja za pridobitev vozniškega dovoljenja. Pri nas je še vedno tako, da število novih vozniških dovoljenj vsako leto narašča, kar pomeni, da je vse več mladih za volanom.
AMZS je najboljšega mladega voznika v Sloveniji prvič izbirala že leta 1993, takrat je bila najboljša za volanom voznica. Tekmovanje je obudila leta 2017 z namenom izboljšanja prometne varnosti med mladimi, ki so ena najbolj ranljivih skupin udeležencev v prometu, mnogokrat pa so tudi neupravičeno stigmatizirani kot nevarni vozniki.
V izboru Najboljši za volanom imajo mladi vozniki in voznice priložnost potrditi, da so stereotipi marsikdaj res zgolj stereotipi. Leta 2017 je sodelovalo več kot 1500 mladih, lani že več kot 3000, cilji za letos pa so še večji.
Kaj pravi statistika
Na javni agenciji za varnos v prometu so na svoji spletni strani razgrnili statistiko, ki razkriva, da so mladi od 18-24 let starosti v povprečju pogosteje udeleženi v prometnih nesrečah (več kot 3-krat bolj pogosto od povprečnega voznika).
Lani so po neuradnih podatkih umrli štirje mladi vozniki v starosti 18 do 24 let, kar je skoraj 12 odstotkov vseh smrtnih žrtev. Glede na statistične podatke za zadnjih pet let pa na AVP ugotavljajo, da so mladi najpogosteje udeleženi v prometnih nesrečah kot vozniki osebnih avtomobilov (kar 43 odstotkov umrlih mladih ter 33 odstotkov hudo poškodovanih) ter potniki v njih (28 odstotkov umrlih in hudo poškodovani), v nekoliko manjši meri pa tudi vozniki motornih koles ter kot pešci in kolesarji.
Glavni vzroki prometnih nesreč pri mladih so povezani z neprilagojeno hitrostjo (kar 26 % nesreč z udeležbo mladih v starosti 18-24 let) ter nepravilnim prehitevanjem (19% nesreč) in nepravilno stranjo in smerjo vožnje (17% nesreč). Glede na podatke javne raziskave o stališčih voznikov iz leta 2014 na AVP zaključujejo, da se mlajši vozniki (med 18 in 24 let) v pomembno večji meri strinjajo s trditvijo, da je prehitra vožnja za 20 km/h v naselju bolj prijetna in da se hitreje pride na cilj, ter da bodo njihovi prijatelji bolj verjetno prekoračili dovoljeno hitrost. Prav tako pa je pogosto pri prometnih nesrečah z mladimi prisoten alkohol. Uporaba varnostnega pasu je pri mladih predvsem problematična na zadnjih sedežih v vozilih, saj je delež pripetih prenizek, ob tem pa se z večjim številom potnikov ogroženost posameznika med vožnjo še poveča.
Primerjalno glede na starostne skupine so mladi kot povzročitelji prometnih nesreč nadpovprečno zastopani, prav tako če primerjamo število povzročiteljev glede na število imetnikov vozniških dovoljenj po starostnih skupinah mladi med 18 – 24 letom izstopajo (verjetnost, da povzroči prometno nesrečo s smrtnim izidom je pri mladih v starosti 18-24 let več kot enkrat večja kot pri povprečnem vozniku.)
Pri nas se pa tudi 60 stari vozijo in parkirajo tako bahato,kakor oni stari 18 do 24.Kultura voznikov v Sloveniji je ravna nuli...
Kaj pa stari vozniki. Za njih ni nobenih akcij. Ali pa kako osveževanje CPP ipd..?