V nemškem obmorskem letovišču Puttgarden sva že ob devetih. Na okencu za prvi trajekt, ki do Danske vozi 45 minut odštejeva okroglih 80 evrov.
Trajekti v Skandinaviji so velika nakupovalna središča, vendar pa, če res ni potrebe, na njih ne zapravljajte, saj je vse drago kot žafran. Po izstopu s trajekta naju je čakalo še slabih 150 kilometrov avtoceste do cilja v Köbenhavn. Danske avtoceste niso tako široke kot nemške, tudi kakovost je vprašljiva, so pa zato zastonj. Plača se dolge mostove, ki pa niso bili na najini poti.
Po dobri uri vožnje sva zagledala napis, dobrodošli v Köbenhavn. S pomočjo navigacije sva se skozi mesto prebila do čudovitega kampa s peščeno plažo ob morju, ki pa je bil na najino razočaranje poln. Več sreče sva imela pri drugem, ki stoji na drugem koncu mesta in je zelo vzorno urejen. Ker so si Danci od 12-ih do dveh privoščili siesto, sva morala na urejanje formalnosti malo počakati.
Odločila sva se tudi za nakup kartice - Camping card Scandinavia - za katero sva odštela manj kot 10 evrov. Ta kartica je družinska in je pri potovanju skozi skandinavske države, predvsem Dansko in Švedsko, obvezna. Poleg tega, da imate z njo pri plačevanju določenih kampov in trajektov popuste, je tudi identifikacijski dokument ter tako nadomestilo za potni list ali osebno izkaznico. Kartica se je obrestovala že takoj, saj sva pri nočitvi privarčevala nekaj evrov (dve osebi avto in šotor 23 evrov). Sledilo je postavljanje prenočišča. Najin šotor na strehi je bil postavljen v manj kot minuti. Najina spalnica je bila tudi za Dance, ki veljajo za narod, ki se na dopust obvezno odpravi s šotorom ali prikolico, prava atrakcija. Potem, ko sva potešila lakoto je sledil odhod v center danske prestolnice, kamor se odpraviva z vlakom. V kampih pogosto nudijo cenejše karte za javni prevoz, predvsem železnice pa so v deželi Hansa Christiana Andersena dobre, zato se z njimi splača potovati po vsej državi.
Izstopila sva v samem centru mesta. Ker so Danci info točko dobro skrili ali pa je sploh ni bilo, sva imela v pomoč gradivo, ki sva si ga pripravila pred potjo. Tik ob glavni postaji stoji ena največjih atrakcij mesta – zabaviščni park Tivoli, ki pa ni na najinem seznamu želja. Želela sva si namreč ogled mesta z ladjico. Po prijetnem sprehodu sva le našla slikovito pristanišče Nyhavn, okoli katerega je bilo polno restavracij in mladine, ki je zaradi konca tedna že začela s popivanjem. Eden ob drugem sta dva ponudnika ogledov mesta z ladjico. Prvi, ki ponuja vodene izlete že več let, stane osem evrov, drugi pa polovico manj. Odločitev ni bila težka. Odštela sva štiri evre po glavi in že sva bila pripravljena za odhod.
Kopenhagen je Amsterdam v malem. Razlika je le ta, da si sproščeni Danci dajo duška. …. Spoznaš jih po tetovažah in po pivu v roki. Tako kot vsi Skandinavci pijejo toliko časa, dokler ne obležijo, nam pa so popestrili ogled z ladjico, saj so ob plovbi ob kanalih vseskozi skakali v vodo in zalivali turiste. Če imate cel dan časa si velja ogledati parlament, ki se nahaja v palači Christansborg, rezidenco kraljeve družine palačo Amalienborg, gledališče, fontana Gefion, kip morske deklice, ki je zaščitni znak prestolnice. Evre lahko zapravljate na znani nakupovalni ulici Stroget, lahko pa preprosto uživate na urejenih plažah ob morskih kanalih.
Še nekaj. Zasoljene cene sva spoznala že na začetku poti, saj lahko za dva decilitra ustekleničene vode v trgovini v strogem centru mesta odštejete tudi štiri evre! Kakšno ulico stran od glavnega dogajanja so cene znosne, to pa tako ali tako velja za vsa večja mesta.
V kamp sva prispeva v poznih urah, zato naju je čakalo le še tuširanje in premierno spanje na strehi vozila. Naslednji dan pa še ena dolga pot v Oslo.
Preberite še:
1. in 2. dan (Kamnik - Hamburg)
