Idejo je v javnost spravil Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na nedavnem posvetu o prometni varnosti v Državnem svetu. Izzvalo ga je razmišljanje Saša Živkoviča iz podjetja Intermatic, ki se je spraševal, zakaj policija oziroma celotna slovenska družba tako zaostajata pri nadzoru nad prehitrimi vozniki. Živkovič je ob tem navedel podatek, da imajo v Nemčiji na cestnem omrežju desetkrat več stacionarnih merilnikov hitrosti kot v Sloveniji ter da je tudi zaradi gostega nadzora kultura spoštovanja hitrosti pri njih na precej višjem nivoju.
Kapun je v debati izpostavil pomanjkanje kadra v prometni policiji in tudi težave pri procesiranju prekrškov, ki jih zabeležijo stacionarni radarji. Nato pa v razmišljanju, ki so ga zabeležile kamere, dodal: "Jaz tukaj vidim možnost, s katero se očitno trenutno nihče noče ukvarjati, da začne z obdelavo [prekrškov stacionarnih radarjev, op. a.] neka privatna firma, kot recimo v Italiji. Ali pa recimo Dars, čeprav verjetno to ne bi bilo najbolje, ker bi naši državljani izbruhnili. Drugje to delajo ..."
Simbolična fotografija
Privatna družba pomeni za državljana več stroškov
Ko nek policijski stacionarni merilnik zazna prehitro vožnjo, je celoten postopek vezan na policijo, saj z občutljivimi podatki lahko operirajo le zaposleni v policiji. Na podlagi procesa prepoznave tablice in posledično lastnika vozila se slednjemu izda plačilni nalog. Za rokovanje s podatki veljajo stroga pravila tudi v mestnih redarstvih, ki v skladu z Zakonom o pravilih cestnega prometa lahko uporabljajo naprave za avtomatsko prepoznavanje prehitre vožnje.
Ko sta merilna oprema in podporna programska oprema za prepoznavo sodobni in pravilno optimizirani, potem gre za visoko avtomatiziran proces, kjer je vloga operaterja minimalna. Zaplete se, ko lastnik vozila predloži dokaz, da vozila ni vozil on, to mora potrjevati tudi posneta fotografija merilnika. Trenutna zakonodaja in pravna praksa še ne omogočata absolutne odgovornosti lastnika, zato se dejanski kršitelji velikokrat izognejo kazni, postopki se ustavijo.
Če bi obdelovanje prevzelo neko zasebno podjetje, bi bile položnice skoraj gotovo višje. Podobno kot to zaračunavajo italijanska zasebna podjetja za številne prometne prekrške ali pa hrvaška podjetja za obdelavo kazni za napačno parkiranje na Hrvaškem, bi morali slovenski kršitelji poleg osnovne kazni plačevati tudi administrativne stroške, stroške pošiljanja po pošti in morda tudi stroške vpogleda v evidence o vozilih in voznikih.
Ob pregledu prakse v Italiji, kjer uporabljajo sistem zasebnega procesiranja kazni za hitrost, je razvidno, da domačinom izdajajo za najmanj 15 evrov dodatka na vsako kazen.
"To ne more voditi v nič dobrega"
Slovensko policijo, ki jo vodi generalna direktorica Tatjana Bobnar, smo prosili, ali bi lahko podrobneje obrazložila, zakaj bi bil prenos pristojnosti na neko privatno družbo koristen. "Policija je tudi v prihodnje pripravljena obdelovati in procesirati kršitve, ki se ugotavljajo s tehničnimi sredstvi – ko voznik po zaznavi ni ustavljen," so zatrdili pri policiji.
"V uporabo smo pripravljeni prevzemati tudi nove sisteme (na primer sistem za sekcijsko merjenje hitrosti), vendar le v primeru, da se uveljavijo zakonske spremembe, ki bi poenostavile postopke in zmanjšale
možnosti lastnikov vozil, da se izognejo odgovornosti za prekršek."
Vendar pa na policiji dopuščajo tudi možnost, da bi njihovo delo opravljal nekdo drug: "Policija je že večkrat poudarila, da sistemi za sekcijsko merjenje hitrosti dokazljivo pozitivno vplivajo na prometno varnost na odsekih kjer delujejo, zato Policija podpira tudi druge možnosti (podelitev pristojnosti drugemu subjektu), ki bi vplivale na to, da bi na slovenskem cestnem omrežju začeli trajno delovati sistemi za sekcijsko merjenje hitrosti."
Na matičnem ministrstvu za notranje zadeve pod vodstvom Boštjana Poklukarja se s stališčem policije strinjajo. Zapisali so: "Podpiramo tudi druge možnosti, kot na primer, da bi prekrške procesirali tudi drugi subjekti."
podelitev medalj policije za hrabrost in požrtvovalnost policistom in občanom, ki so v najrazličnejših okoliščinah pomagali reševati življenja ljudi
"To postaja že povsem biznis," je o takšnem razmišljanju države glede skrbi za prometno varnost komentiral odvetnik Primož Krapenc iz odvetniške družbe Krapenc in odvetniki.
Po njegovem mnenju obstaja velika verjetnost, da bi se takšen prenos pristojnosti iz policije na zunanjega izvajalca izrodil v inkasanstvo. "Privatna družba bo imela po logiki zasebnega sektorja interes, da zasluži. To pa ne more voditi v nič dobrega. Vprašanje pa je, ali bo sploh vplivalo na izboljšanje prometne varnosti," dodaja.
Kdo je mož, ki je "sprožil" takšno razmišljanje prvega prometnika pri policiji?
V uvodu omenjeni Sašo Živkovič je vodja prodaje in manjšinski solastnik v podjetju Intermatic. Gre za družinsko podjetje, ki je med drugim specializirano za prodajo merilnikov hitrosti. Večim občinam po državi tudi oddaja v najem opremo in nudi tehnično podporo pri meritvah hitrosti in obdelavi prekrškov.
V nedavnem poročilu Transparency International, ki je obravnavalo sporne prakse policije in petih občin pri prikrojevanju razpisnih pogojev javnih razpisov v korist enega ponudnika med leti 2013 in 2018, je podjetje Intermatic omenjeno kot tisto, ki je pridobilo daleč največ tovrstnih pogodb med tremi "zmagovalci", oziroma v 14 od 21 razpisov.
V 18 primerih od 24 nakupov policije in občin Kranj, Celje, Izola, Ljubljana ter Velenje je ponudbo oddalo samo po eno podjetje. V 75 odstotkih torej, čeprav konkurence na tem področju v Sloveniji ne manjka.
Pri Transparency International so pribeležili tudi podatek, "da je Urad za meroslovje podjetje Intermatic, d. o. o., 17. 9. 2015 prijavil Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) zaradi domnevno neprimernega ravnanja predstavnika podjetja. Ta naj bi po navedbah prijavitelja uslužbencu Urada predlagal neposredno sodelovanje in želel ugodnosti za njegovo podjetje, uslužbenec Urada pa je takšno ravnanje zavrnil. KPK je v odzivu ocenil, da je javni uslužbenec »ustrezno reagiral, da do kršitve ni prišlo«. Policija je na podlagi medijskih objav preverjala razloge za sum storitve kaznivega dejanja, a razlogov za sum ni potrdila."
Ministrstvo za notranje zadeve oziroma slovenska policija je Intermaticu v zadnjih 10 letih, torej od leta 2009 naprej, za izvajanje nabave opreme, izobraževanja in servisnih storitev izplačala 2,13 milijona evrov, kažejo podatki aplikacije Erar. V tem času je Intermatic tudi močno razširil sodelovanje s slovenskimi občinami s ponujanjem izvajanja meritev hitrosti.
andrej.leban@zurnal24.si
To lahko predlaga samo bedak.
To bi lahko delala familija jankovič
Malo butasto, lahko bi recimo ukinili oni Uradni list ali kaj drugega, da se ne bodo šli korupcijo. Kdo še rabi danes tiskano izdajo zakonov, za elektronsko bi pa lahko državni zbor poskrbel itak morajo vse dati v elektronsko obliko,… ...prikaži več tako ne bi imeli pretiranega dela, če bi vse zakone nekje shranili. No pa tam 30 zaposlenih, tako da bi lahko tem dali to za delat, saj itak že obračunavanjo naročnino za Uradni list, potem bi to tudi znali.