Na Mestno občino Ljubljana (MOL) in na policijo smo naslovili vprašanja glede števila kazni za prehitro vožnjo za različna območja, kjer velja omejena hitrost vožnje – to so cone za pešce oziroma območje umirjenega prometa, naselja, izven naselja in na avtocesti.
Iz policije so nam odgovorili, da so v območjih za pešce, območjih umirjenega prometa in območjih omejene hitrosti, pri čemer je bila hitrost višja od dovoljene za od 10 do vključno 20 km/h zaznali 431 kršitev, v naselju kar 44.205 kršitev, izven naselja 4.591 kršitev in na avtocestah ter hitrih cestah (od 40 do vključno 50 km/h) 5.380 kršitev. Največ prehitrih voznikov je pričakovano v naseljih, na policiji pa so nam odgovorili, da podatkov o prekoračitvi hitrosti po posameznih cestah nimajo oziroma jih statistično ne obdelujejo.
Na mestnem redarstvu MU MOL ne vodijo natančne statistike glede hitrosti prekoračitve na posameznih odsekih. So nam pa posredovali graf, ki razkriva, da število prekrškov na uro že od leta 2017 naprej pada. Če so leta 2017 vsako uro zabeležili več kot pet prekrškov, v prvi polovici leta 2019 beležijo manj kot dva prekrška na uro.
Zapisali so, da je nemogoče primerjati prekoračitve v conah z različnimi omejitvami, saj meritve ne potekajo enakomerno na vseh conah. "Primerjave niso smiselne, če ne izvajamo meritev v enakem časovnem obdobju, ob enakih urah, v enaki dolžini, z istim številom merilnih naprav. Problematiko prekoračitev hitrosti lahko statistično prikazujemo le pod vsemi omenjenimi pogoji in tudi pod pogojem, da imamo znan podatek, koliko avtomobilov je peljalo mimo stacionarne naprave v času meritev," so zapisali.
Na MOL so pred kratkim v Ljubljani dodali dve novi lokaciji z ohišji, v katera vstavljajo merilnik hitrosti. Na MOL dodajajo, da izkušnje iz tujine in doma dokazujejo, da število ohišij in označitev krajev izvajanja meritev hitrosti vplivata na spremembo obnašanja voznikov v cestnem prometu. Na ta način lahko vozniki z veliko večjo verjetnostjo pričakujejo, da bo v primeru prekoračitve največje dovoljene hitrosti njihovo početje dokumentirano in tudi sankcionirano, ter se posledično temu primerno odzovejo, praviloma z zmanjšanjem hitrosti, kar je tudi cilj izvajanja meritev.
Ker se povečuje število efektivnih ur merjenja s samodejnimi merilnimi napravami, se s tem povečuje tudi število zaznanih prekrškov (vidno na grafu). Na lokacijah, kjer pa stojijo stacionarni radarji, na dolgo obdobje sicer opažajo trend upadanja prekoračitev hitrosti, kar pomeni, da stacionarne merilne naprave dosegajo svoj prvotni cilj in namen, ki je umirjanje prometa in izboljšanje varnosti v prometu.
