Mercedes-Benzov tehnični direktor Marcus Schäfer je pred meseci za Automobilwoche povedal, da bodo avtomobili, ki jih vse bolj definira programska oprema, zahtevali velika povečanja obsega certifikacij, ki jih bo treba izvesti. Kot primer lahko povemo, da je Mercedes-Benz zamujal z dobavo limuzin razreda S v ZDA prav zaradi softverskih nadgradenj, ki so jih certificirali z zamudo.
Softverske nadgradnje za vozila, ki so že registrirana, še bolj zapleta dejstvo, da glede tega znotraj Evrope ni enotnih predpisov. Sicer obstajajo skupne regulative za tipske homologacije vozil, ki jih proizvajalci prvič uvajajo na trg. Obstaja tudi OZN regulativa 156, ki določa "zahteve za implementacijo nadgradenj in sistem za upravljanje softverskih nadgradenj proizvajalca", je za Automobilwoche pojasnil strokovnjak ustanove TÜV Rheinland Rudolf Gerlach. Vendar pa pojasnilo nadaljuje: "Ko je vozilo enkrat registrirano, ni več predmet regulativ za tipsko testiranje, ampak zanj veljajo državne regulative."
5 kategorij nadgradenj
Nemško zvezno ministrstvo za promet je za Nemčijo z uradnim razglasom zato definiralo proceduro, ki sicer odgovarja na vsa vprašanja, vendar ne ponuja zares praktične rešitve za naktere tipe softverskih nadgradenj. Gre predvsem za tako imenovane nadgradnje kategorije V.
Nadgradnje kategorij I, II in III so popolnoma nezapletene, saj zanje ni potrebna posebna odobritev. Te vključujejo popravke napak in varnostnih vrzeli (kategorija I), spremembe, ki ne vplivajo na varnost, varovanje okolja ali tipsko homologacijo (kategorija II) ter aktivacije funkcij, ki so bile v vozilo vgrajene že v tovarni in so že bile odobrene v tipski homologaciji (kategorija III).
Softverske nadgradnje kategorija IV so že bolj zapletene. Obsegajo spremembe funkcij, ki so relevantne za tipsko homologacijo, predvsem na področju varnosti in varovanja okolja. Zanje morajo podjetja že zaprositi za razširitev tipske homologacije, vendar pa pri tem ni dovoljeno spreminjati karakteristik, ki so specificirane v dokumentih vozila.
Takoj, ko pa softverske nadgradnje zahtevajo spremembe dokumentov vozila, samodejno padejo v kategorijo V. Sem med drugimi spadajo nastavitev najvišje uporabne/nominalne moči motorja, spremembe nadzora vozne dinamike z optimizacijo stabilizacije prikolice ter s tem povezano povečanje največje dovoljene mase prikolice, prilagoditev tehnično možne najvišje hitrosti vozila ali povečanje kapacitete baterije električnega vozila s pomočjo softverske optimizacije.
Konec veljavnosti prometnega dovoljenja
Problem je v tem, da lahko proizvajalec sicer pridobi novo ali razširjeno tipsko homologacijo, ki obsega spremembe, vendar s takšno nadgradnjo preneha veljati prometno dovoljenje že registriranega vozila, saj to ne ustreza več podatkom v dokumentih vozila. To pomeni, da mora lastnik takšen avtomobil ponovno registrirati.
Da zahteve niso brez osnove, dokazuje primer Polestarja. Švedska električna znamka namreč za model polestar 2 long range dual motor ponuja softversko nadgradnjo, ki mu moč s 300 poveča na 350 kilovatov, navor pa s 660 na 680 njutonmetrov. Pri Polestarju odkrito navajajo , da mora lastnik pri ustrezni ustanovi takoj po nadgradnji vložiti zahtevek za ponovno izdajo prometnega dovoljenja ter opraviti tehnični pregled.
Glede na to, da od lastnika vozila zahtevajo precej napora, bodo imeli avtomobilski proizvajalci verjetno težave s ponudbo nadgradenj, ki segajo v kategorijo V. Rudolf Gerlach izpostavlja, da za praktično rešitev težave potrebujemo digitalne dokumente vozila v uniformni obliki za vso EU. S tem se strinjajo tudi proizvajalci avtomobilov.
Vendar pa tudi z digitalizacijo dokumentov vozila in standardizacijo predpisov vseh omejitev ne bo mogoče odpraviti. Vozilo, ki se bo po zaslugi umetne inteligence učilo in vsak dan izboljševalo svoje lastnosti, bo lahko delovalo le v ohlapnem območju pravil. Če bo namreč sistem umetne inteligence v avtomobilu neodvisno spremenil dele softvera, ki so relevantni za tipsko homologacijo, si bo sicer avtomobil sam ukinil prometno dovoljenje, pojasni Gerlach.
Še en način, kako bi nas radi oželi za dodaten denar. Čip tuning se že desetletja izvaja po raznih delavnicah, včasih celo v domačih garažah, pa to ni do zdaj nikogar motilo, čeprav so se moči motorja zelo povečale. Zdaj,… ...prikaži več ko pa to dela proizvajalec skladno z vsemi standardi je pa kar na enkrat problem...