Velike družine s tremi otroki, ali pa tudi tiste z enim ali dvema, morda še psom, v zadnjih letih nemočno ugotavljajo, da je izbira prostornega in cenovno dostopnega avtomobila zaradi navala SUV vozil postala zelo skopa. Preizkusili smo avto, ki ponuja star, preizkušen recept, usklajen po modernih smernicah.
Povečano povpraševanje po prostornih in vsestranskih vozilih opažajo tudi proizvajalci vozil. Med letoma 2014 in 2017 je povpraševanje po razredu vozil, kamor spada opel combo zraslo za kar 27 odstotkov.
Po tovrstnih vozili povprašujejo družine, ki potrebujejo kompakten pet- ali sedemsedežnik, oziroma vozilo z ločenimi tremi sedeži opremljenimi z isofix priključki in dovolj prostora v prtljažniku za preživljanje prostočasnih aktivnosti ali prevoz psa s kletko vred. Pogosto se morajo zatekati po velikih kombijih, ki spadajo v razred lahkih gospodarskih vozil, ta so v prvi vrsti grajena na arhitekturi tovornih vozil in ne osebnih vozil.
Pri koncernu PSA (Peugeot, Citroën in Opel) so skupaj razvili novo generacijo trojčka, t. i. kompaktnih enoprostorcev (citroën berlingo, peugeot rifter in opel combo), ki tudi v svojih komercialnih, oziroma gospodarskih različicah temeljijo na arhitekturi, na kateri PSA proizvaja osebna vozila. To prinaša številne prednosti, ki smo jih spoznavali na prvi vožnji s peto generacijo comba, (combo life se imenuje potniška različica, zgolj combo pa gospodarska), s katero si pri Oplu nadejajo boljše prodajne čase za to vrsto vozil.
Zgodovina Oplovega comba sega v leto 1985, takrat je bil to še kadett combo, ki so ga naredili za potrebe obrtnikov. Bil je izključno gospodarsko vozilo. Pri Oplu so kmalu spoznali, da tudi družine iščejo avtomobil, ki je poceni, hkrati pa prilagodljiv, z veliko prostora. Druga generacija comba je bila zato že na voljo v potniški različici, a so jo pri Oplu, tako kot tretjo in četrto izdelovali na arhitekturi, ki je bila v osnovi namenjena komercialnim potrebam. To pomeni, da so bila to manj udobna vozila, saj je bilo podvozje prilagojeno prevozu tovora, bila so tudi slabše opremljena v primerjavi s klasičnimi enoprostorci, imela so manj sistemov za udobje, varnost, tudi oblikovno so bila to bolj robustna vozila.
Pri peti generaciji comba so se pravila obrnila na glavo. Prvič do zdaj je bil namreč avtomobila razvit obratno, to pomeni, da so uporabili arhitekturo za osebna vozila (EMP2), na kateri lahko izdelujejo različno velika vozila, med drugim Opel na njej izdeluje tudi svojega najbolj prestižnega suva grandlanda X. Tudi gospodarski combo je torej nastal na osnovi potniškega podvozja, so pa zadnje vpetje prilagodili večjim obremenitvam, saj lahko v tovorno različico naložimo dve evro paleti, ga obremenimo s tovorom do 1.000 kilogramov, vanj pa pospravimo predmete, ki v dolžino merijo do 3,44 metra.
EMP2 platforma je omogočila tudi to, da v obeh combih najdemo napredno opremo kot v Oplovih najmodernejših SUV vozilih. Vanj je možno vgraditi kar 19 asistenčnih sistemov za varnost in udobje, vključno s samodejnim zaviranjem v sili s funkcijo prepoznavanja pešcev, barvnim projekcijskim zaslonom (HUD), podatki se v barvah zrcalijo na poseben prosojen projekcijski zaslon.
Pri Oplu so nam ob predstavitvi v domačem Rüsselsheimu dejali, da je combo edini v svojem razredu z ogrevanim volanskim obročem, ogrevana sta lahko tudi sedeže spredaj. Za učinkovito se je izkazala dvopodročna samodejna klimatska naprava, ki je v trenutku ohladila razgreto kabino. Combo ima tudi poseben sistem za pomoč pri bočnem parkiranju za zaščito stranic, imenuje se Flank Guard, ki vozniku pomaga pri počasnem zavijanju in ga opozori na morebiten trk s stranico vozila ob stebriček, ogrado ali ob vzporedno parkirano vozilo. Adijo, praske, bi lahko dejali. Opcijsko je mogoče v comba vgraditi tudi IntelliGrip sistem za naprednejše razporejanja navora na prednji kolesni par, s čimer naj bi se voznik samozavestneje počutil med pustolovščino izven asfaltnih poti.
V Rüsselsheimu smo se pogovarjali tudi z Oplovim produktnim strokovnjakom Petrom Kuhnom, ki nam je pojasnil glavne razlike med combom in njegovima bratoma citroën berlingom in peugeotom rifterjem oziroma partnerjem, kakor pri Peugeotu označujejo tovorno različico. Pogovor bomo objavili prihodnji teden.
Armaturna plošča je prečiščena in moderna, z logično razporejenimi stikali, ki jih najdemo na sredinskem grebenu ali kompaktnem Oplovem večfunkcijskem volanu. Tudi merilniki so značilni Oplovski. Izvedba s samodejnim menjalnikom prinaša okrogel gumb namesto klasične ročice, s čimer so pridobili prostor, poleg klasične ročne zavore, ki je precej velika, pa je na voljo tudi elektronska parkirna zavora v obliki lične tipke. Osrednji del armaturne plošče pripada ličnemu samostoječemu zaslonu na dotik, ki lahko meri do velikosti 8-palcev. Combo je opremljen s sodobnim infozabavnim sistemom, kar pomeni, da prikazuje sliko kamere (180-stopinjski prikaz za lažje manevriranje), navigacijo v 3D grafiki, omogoča tudi povezovanje s pametnimi telefoni. Ne manjkajo niti 230-voltna vtičnica, USB vhodi in brezžično polnjenje pametnih telefonov.
Čeprav na zunaj s škatlasto obliko (berlingo je bolj funky, rifter pa naj bi bil najbolj premijski) in strešnimi nosilci (v višino meri 1,8 metra) in izobčenimi koloteki deluje zelo robustno, pa prinaša tipičen Oplov in led podpis žarometov, v kabini in prtljažniku pa veliko prostora. Lahko bi zapisali, da smo se počutili kot v dnevni sobi, ne glede na to, ali smo sedeli v prvi, drugi ali tretji sedežni vrsti. Combo je namreč na voljo v obeh dolžinah, v krajši L1 meri 4,4 metra v dolžino, v podaljšani L1 pa še 35 centimetrov več.
Sedeži v drugi vrsti so za doplačilo lahko ločeni in vsi trije enako veliki in široki (standardno je klop, ki se deli v razmerju 60/40), kar močno piha prav na dušo večjim družinam, ki v poplavi križancev ne najdejo več avta zase. Za še večje družine pa je na voljo dolga različica, v kateri se lahko pelje sedem potnikov. Sedeža v tretji vrsti sta vzdolžno pomična, kar pomeni, da lahko prilagajamo prostor za prtljago ali pa noge, ki ga je resnično veliko, ju je pa zaradi masivnosti težje odstraniti. V prtljažniku je ogromno prostora, med 597 in kar 2693 litri prostora (odvisno od različice), medtem ko je po avtu kar 28 dodatnih odlagališč s skupaj 186 litri prostora. Velik prostor smo odkrili nad vetrobranskim steklom, pa pod sedeži, za sedeži, dva odlagalna prostora sta pred sopotnikom spredaj, v sredinsko konzolo med sedeža lahko vstavimo dve veliki plastenki. Za doplačilo si lahko kupec omisli še strešno konzolo z okni in vzdolžnim prostorom za dodatno skladišče potrebnih in manj potrebnih stvari. V podaljšani različici je mogoče prevažati do 3,5 metra dolge predmete, zadnja vrata imajo steklo, ki se odpira posebej, tako je zlaganje stvari na police povsem enostavno, saj ni treba odpirati velikih prtljažnih vrat, ki tako kot tudi stranska drsna vrata niso električno pomična, ampak se odpirajo vedno ročno.
Tovorna različica omogoča še nekaj več modularnosti. Sredinski naslon lahko služi tudi kot vrteč podstavek za prenosnik. V kabini si je možno omisliti dva ali tri sedeže spredaj in z mrežo pregrajeni tovorni prostor zadaj, lahko pa se naroči tudi petsedežna različica s tovornim prostorom za pregradno mrežo. Posebnost tovornega comba je, da ima deljena zadnja vrata, ki jih je možno v korist lažjega natovarjanja enostavno odpreti vsakega posebej pod kotom 180 stopinj. V ogromno odprtino lahko naložimo dve evro paleti, oziroma 4,4 kubičnega metra materiala, pogoltne pa predmete dolžine 3,44 metra. Vanj lahko naložimo kar za eno tono materiala. Nalagamo lahko tudi z vrha, saj se del strehe lahko odpre, posebnost tovornega vozila pa je senzor, ki zaznava, kdaj je vozilo preobremenjeno. Ko je s tovorom obremenjeno 80-odstotno namreč zasveti oranžna lučka.
Cene bodo znane v oktobru, ko bo vozilo uradno na voljo tudi pri nas. V Nemčiji se cene začnejo pri 20 tisoč evrih.
Prvi vtisi
Pri Oplu so nam na razpolago ponudili obširno paleto comba life in tovornega comba, pri čemer so poudarili, da je embargo na objavo vtisov za tovorno različico do 22. oktobra, zato o tem drugič. Osredotočili se bomo na vtise potniške različice L1 in L2, ki smo jo preizkusili v kombinaciji z 1,5-litrskim turbo dizelskim motorjem in 1,2-litrskim Pure tech trivaljnim turbobencinskim motorjem.
Čeprav naj bil dizelski motor dominanten, saj gre za prvi družinski avto, pa preseneti mali bencinski turbo motor, ki je na razgibani 40-kilometrski trasi sestavljeni iz mestne, primestne vožnje in vožnje po nemškem „autobahnu“, po podatkih potovalnega računalnika porabil slabih osem litrov bencina na 100 kilometrov, pri tem pa se je izkazal z dobro prožnostjo, uglajenim delovanjem in odličnim sodelovanjem s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. 96 kilovatov moči (130 KM) se je ob sedenju dveh odraslih oseb izkazalo za dovolj zmogljivih. Priporočam ga še posebej tistim, ki z vozilom opravljajo kratke razdalje, od doma do trgovine, šole, prostoaktivnih dejavnosti. Še posebej, če se na dopust ali daljše poti odpravljate le enkrat ali dvakrat letno. Bencinski motor je na voljo tudi v šibkejši z 81 kilovatov moči (110 KM) in 205 Nm navora.
Za tiste, ki delate več kilometrov, bo prva izbira 1,5-litrski turbodizelski motor s 96 kilovati moči (130 KM) in 300 Nm navora. Na voljo je tudi šibkejši 1,5-litrski turbodizel s 56 kilovatov moči (76 KM) oziroma 75 kilovatov moči (102 KM), oba sta kombinirana s petstopenjskim ročnim menjalnikom.
Za razliko od preteklih Oplovih dizlov je 96-kilovatna različica bolj uglajena, tišja in lažja, saj je, tako kot vsi motorji, ki jih vgrajujejo v comba, izdelan iz aluminija. Vsi motorji tudi ustrezajo najnovejšim emisijskim normam Euro 6d-Temp, ki so začele veljati s prvim septembrom. Za razliko od bencinarja je bila poraba na prvi krajši tesni vožnji manjša za dober liter in pol, nekaj boljše je tudi pospeševanje in največja hitrost. Na voljo je z ročnim šeststopenjskim menjalnikomin povsem novim osemstopenjskim samodejnim menjalnikom, ki se je izkazal za dinamičnega, omogoča pa lagodno vožnjo.
