Prisotnost psihoaktivnih substanc (prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ...) je med udeleženci v cestnem prometu iz leta v leto večja, ugotavljajo na policiji.
Medtem ko so v Veliki Britaniji šele pred kratkim in z veliko medijskega pompa pričeli uporabljati hitre teste za prisotnost opojnih substanc v slini voznika, pa slovenski policisti tovrstne teste resda še v manjši meri uporabljajo že od lanskega julija.
Kot je za zurnal24.si pojasnil predstavnik policije Drago Menegalija, so naši možje v modrem med letoma 2003 in 2005 že testirali nekatere rešitve hitrih testov na droge, a so se takratne metode izkazale za premalo zanesljive. So pa policisti kasneje sodelovali tudi v s strani EU sofinanciranega projekta DRUID, v katerem je 37 partnerjev ugotavljalo uspešnost metod in taktik pri uporabi hitrih testov za ugotavljanje zmanjšanih vozniških sposobnosti. Na podlagi projekta bodo na vseevropskem nivoju pripravljene smernice za spremembo nacionalnih zakonodaj glede preventivnih in represivnih ukrepov proti uporabi drog in psihoaktivnih zdravil med vožnjo.
So pa slovenski policisti od poletja “oboroženi” z dodatno opremo, saj so se na podlagi rezultatov projekta že odločili za uporabo hitrih testov na slino proizvajalca SECURETEC DrugWipe. “Policisti tako lahko ob izvedbi postopka za prepoznavo vožnje pod vplivom drog uporabijo tudi hitre teste ..., v posameznih primerih pa jih uporabijo tudi samostojno, kot na primer prometna nesreča in onemogočena izvedba postopka, a možen odvzem sline,” pojasnuje Menegalija.
“Na podlagi rezultata hitrega testa se policisti odločijo za odreditev strokovnega pregleda z odvzemov vzorcev krvi in urina za analizo. Ne glede na rezultat postopka oziroma rezultat hitrega testa sta le rezultat analize vzorcev in mnenje zdravnika dokaz v nadaljnjem postopku.”
V največ osmih minutah do rezultata
Hitri test se opravi tako, da udeleženec pet sekund posebni testni listič drži na jeziku, tako da se listič obarva v rdeče. Listek nato policist vstavi v posebni testni trak, ki vsebuje specifična protitelesa, na katerega se veža droga iz sline. Po največ osmih minutah je mogoče v okencu odčitati rezultat. Ta je pozitiven, če se testna črta obarva v rdečo, navaja proizvajalec testov.
Tovrstni test pa ni primeren za ugotavljanje nekaterih psihoaktivnih zdravil, ki zaradi staranja populacije postajajo vse bolj pereč problem. Kot ocenjujejo pri policiji, namreč celo do 10 odstotkov povzročiteljev nesreč vozi pod vplivom zdravil, ki negativno vplivajo na vozne sposobnosti. Ob tem je zastrašujoče dejstvo, da kar 80 odstotkov takšnih voznikov ne vé, da njihove tablete in vožnja ne gresta skupaj, čeprav so embalaže takšnih zdravil označene s trikotnikom.
In kako so "zadetost" odkrivali doslej?
Zakon o pravilih cestnega prometa od policistov zahteva, da pri vozniku najprej ugotovijo sum in šele na podlagi tega odredijo nadaljnje postopke in ukrepe za dokazovanje vožnje pod vplivom drog in psihoaktivnih zdravil.
Če se v eni od faz potrdi sum na prisotnost droge (tudi pri uporabi hitrega testa), šele policist lahko odredi strokovni pregled, ki dokončno poda ugotovitev, ali je voznik vozil pod vplivom prepovedanih substanc.
Vse več jih odkloni test
Statistika nekaj dni pred koncem starega leta je kazala, da so policisti v 2014 odredili skupaj 628 strokovnih pregledov zaradi suma, da so vozniki pod vplivom opojnih substanc. 258 od teh pregledov je bilo odrejenih v primeru prometnih nesreč. Pozitivnih je bilo skupaj 229 vzorcev, 53 od voznikov, ki so bili udeleženi v nesreči. Leto prej je bilo pozitivnih 264 vzorcev, 80 v primeru nesreč. Kar 167 ljudi je lani test na droge odklonilo, kar je precej več kot leta 2013 (115), to pa je avtomatično pomenilo, da so ostali brez izpita in s kaznijo 1.200 evrov.
Pri policiji so v primerjavi z letom prej lani ugotovili občutno več prisotnosti amfetaminov pa tudi kanabinoidov pri voznikih, medtem ko je pri drugih vrstah drog indeks manjši. Na približno isti ravni je tudi delež odkritih psihoaktivnih zdravil, ki so jih jemali ljudje in nato omotični sedli za volan.
po špinjelu ko ga skadiš voziš počasneje in misliš da greš 150 na uro ,zato je boljš kot alko ki te sam nabija od korajže in potem noriš po cesti.tako da travca ni problem
Ne vem koliko je tistih drugih primerov, ampak tudi ne vidim kakšno vezo ima to? kot, da bi rekel, vseh lopovov ne morejo prijeti, recimo, da jih samo 30%, kaj je to fer do samo teh 30%? Mislim ... lepa logika.
A imaš neko svojo statistiko? :-)