Norveška je svet že nekaj let presenečala z množično prodajo električnih avtomobilov. Medtem ko so pred desetimi leti električni avtomobili pomenili le dober odstotek registracij novih avtomobilov, jih je bilo leta 2020 že 54,3 odstotka.
Lani pa so presegli vse dotedanje rekorde, saj je bilo skoraj osem od desetih novih prodanih avtomobilov električnih. Bolj natančno povejmo, da je njihov delež v prodaji novih vozil znašal 79,3 odstotka. Januarja pa je prišlo do ostrega padca prodaje ne le električnih, ampak avtomobilov nasploh.
Januarja so namreč na Norveškem prodali 1.860 novih avtomobilov, kar je najmanj po letu 1962, torej v zadnjih 61 letih. Velja sicer, da je bilo tudi med temi največ, 1.419, električnih. V primerjavi z decembrom, ko je nove avtomobile naročilo 39.107 Norvežanov, to pomeni zmanjšanje za kar 95,4 odstotka, v primerjavi z januarjem lani pa 76,7 odstotka.
Razlogi za takšen padec prodaje so očitni. Do nedavnega je Norveška masivno stimulirala nakupe električnih avtomobilov in nalagala davščine na nakup avtomobilov s termičnimi motorji. Jasno je bilo, da to ne bo moglo trajati večno, saj je pomenilo velikansko obremenitev za norveško državno blagajno. Z začetkom leta so kar nekaj subvencij ukinili in sledil je januarski padec prodaje, ki je pokazal, da tudi Norvežani razmišljajo z denarnico in ne okoljsko zavestjo.
Spremembe pri podeljevanju donacij so namreč prenapihnile lansko, predvsem decembrsko prodajo, po drugi strani pa so zamrznile januarsko prodajo. Gotovo bo zanimivo opazovati, kaj se bo s prodajo novih avtomobilov na Norveškem zgodilo v naslednjih mesecih.
Norveška sicer pri trendu padca prodaje novih avtomobilov ni osamljena. Podoben scenarij se je namreč odigral tudi v Nemčiji, kjer je prodaja električnih avtomobilov z decembrskih 104.325 prodanih primerkov za 83 odstotkov padla na 18.100 prodanih primerkov januarja. Razlogi za to so podobni kot na Norveškem in kažejo na stiskaško naravo Nemcev. V Nemčiji so namreč za električne avtomobile s ceno do 40.000 evrov subvencijo s 6.000 zmanjšali na 4.500 evrov, za avtomobile s ceno do 65.000 evrov pa s 5.000 na 3.000 evrov. 1.500 oziroma 2.000 evrov manjša subvencija je bila torej razlog za zamrznitev trga dragih električnih avtomobilov.
Trg električnih avtomobilov v Evropi očitno ženejo naprej predvsem državne subvencije, kar ni dobro znamenje za prihodnost elektromobilnosti. V Evropski uniji je bilo lani sicer prodanih malce več kot 1,1 milijona električnih avtomobilov, kar ni veliko, in še te lahko pretežno razdelimo na Nemčijo, Francijo in Nizozemsko. Neizogibne ukinitve subvencij bi lahko, glede na januarske izkušnje, v Evropi močno upočasnile prehod na električno mobilnost.
"prehod na električno mobilnost"...da ne bom umrl od smeha..."mokre sanje dobičkarjev"... Tega nikoli ne bo...bodo pa različne vrste pogonov koeksistirale... Sicer pa tudi ta "potreba po uničenju" vsega,kar je ICE...bo počasi vedno bolj jasno,da EV ni rešitev...baterije na osnovi litija… ...prikaži več poznamo že 30 let in še vedno ni nič boljsega na vidiku...pa je to samo en problem od mnogih pr EVjih...mislim,da bo še desetletja tako🙄
No novinarji sedaj vas pa prosim ,da raziščete ,koliko teh ,ki so kupili EV ,bi ga kupilo brez subvencij ????Potem bi bila realna % cifra v prodaji novih avtomobilov med ev in kasiko ...ce že imas ev,potem rabiš celo infrastrukturo… ...prikaži več za sabo,ki stane ....ce nimas se to gladko ne izplača ...okoljev,o tem pa sploh nebi
Pri vsaj malo pametnejših ljudeh se je ta "raj" že Zdaaavnaj Pošteno Ohladil, samo pri nekaterih okoljskih neosvestnežih se še ni , ker so zabiti, zaslepljeni in še zavedeni od podobnih nepoučenih slepih bedakov. Evo: https://www.bitchute.com/video/Gj866vgDC2sD/