Prava sezona se še začela ni, pa je na cestah v zadnjih dneh umrlo že šest motoristov in to prav v času, ko poteka vsenacionalna akcija za varnost motoristov, v katero so vključene nevladne organizacije, policija in Agencija za varnost v prometu.
"Vsako leto govorimo iste zgodbe in opozorila. In to vsi deležniki, naj si bo to policija, AVP, AMZS. Dejstvo je, da na začetku sezone nismo motoristi pripravljeni niti fizično niti psihično," o vzrokih za tako črno statistiko meni Leopold Pungerčar, predsednik Zveze motoklubov Slovenije. "Letos smo na različne načine pričeli še posebej zgodaj opozarjati na varnost motoristov, a očitno niti to ni dovolj."
Po mnenju Pungerčarja se zaradi lepega vremena motoristi na cesto odpravljajo precej bolj zgodaj, kot bi se lahko oziroma bi bili v ta namen v boljši psihofizični kondiciji. "Marsikdaj na druge udeležence motoristi prelagamo tudi preveliko odgovornos, da naj pazijo na nas, kar ni vedno na mestu - vsak motorist se mora zavedati, da je ranljiv in da nihče ne bo pazil nanj, če tega ne bo počel sam," opozarja predsednik motoristične zveze.
Težava pa je v tem, ker vsa ta opozorila dosegajo povečini zmeraj isto skupino motoristov, medtem ko se jih mnogi, predvsem mladi, ne zmenijo zanje oziroma so prepričani, da bodo s svojimi vozniškimi sposobnostmi kos vsaki situaciji. Zato je še posebej med mladimi zelo slab odziv na razne (zastonjske) delavnice varne vožnje ali tečaje.
S tem se strinjata tudi Brane Legan in Dejan Letnar, inštruktorja varne vožnje pri AMZS, ki dodatno opozarjata še na napačno ali nezadostno uporabo osebne varnostne opreme, premalo varna motorna kolesa in še posebej na zelo pomanjkljivo znanje motoristov v določenih situacijah.
"Znajo voziti pri 150 km/h, težava pa je, ko je potrebno voziti 30 km/h. Motorji so postali zelo zmogljivi, a marsikdo zna le pospeševati, zavirati pa ne," je slikovit Legan. Za slabo znanje pravil, denimo glede zaviranja z obema zavorama hkrati, svoj del odgovornosti nosijo tudi tiste avtošole, ki v procesu izobraževanja nekega kandidata prednost dajejo opravljenemu izpitu, ne pa znanju, je prepričan.
Veliko večino med vožnjo že nekaj zadelo v glavo
Na AMZS so ob tem predstavili rezultate študije, opravljene na vzorcu kar 1.113 slovenskih motoristov. Študija ugotavlja, da 70 odstotkov motor uporablja le v toplem delu leta, le okoli tretjina pa tudi za svoje vsakodnevne opravke. Gre torej predvsem za sredstvo za preživljanje prostega časa.
Skoraj polovica anketiranih motoristov je že doživela nezgodo, ko so padli ali zdrsnili zaradi svoje krivde, četrtini pa je že počila pnevmarika, veliko jih je že izgubila med vožnjo del prtljage, kar 85-odstotkom pa je v glavo že priletel kak predmet, denimo večji insekt ali ptič. Pri tretjini se je že zgodilo, da jim je sopotnik zadaj med vožnjo zaspal. Le pravilna reakcija v primeru takšnih nepredvidenih dogodkov lahko reši motorista, opozarja Legan.
Pritrjuje mu Danijel Andoljšek, reševalec na motorju z ljubljanske urgentne enote. "Našega Perota je zgolj znanje, ki si ga je pridobil na enem od tečajev varne vožnje, rešilo življenje, ko je v oviro priletel stoječ na motorju in ne sede," je bil nazoren glede enega najtemnejših poglavij sicer v svetovnem merilu zelo uspešne enote, ki s hitrim posredovanjem in prihodom na kraj dogodka na motorjih uspeva reševati številna življenja. Eden izmed peterice reševalcev je namreč doživel hudo prometno nesrečo. "Najbolj nevarno za nas je, ko imamo zeleno luč na semaforju," še opozarja glede velike nevarnosti motoristov, da jih nekdo v križišču izsili.
Policist, ki se je zaradi nesreče za vedno poslovil od motorja
Še tako bogate izkušnje in previdnost včasih niso dovolj, pa motoristom na srce polaga danes nekdanji motorist Robert Metličar. Z motorji je bil okužen od mladih let, tudi v službi policista pa je na cesti naloge opravljal na motorju. Na dveh kolesih je z ženo prepotoval ogromen del Evrope, kot policist je bil deležen najbolj zahtevnih tečajev in izobraževanj o obvladovanju motorja.
Nekega dne mu je, ko je kot del spremstva spremljal kolono visokih državnih obiskovalcev, voznica presekala pot, ker je kljub popolni zapori ceste, lučkam in sirenam zapeljala skozi križišče tik vanj. Metličar jo je kljub grozovitemu padcu telesno še dobro odnesel, saj si je rane zacelil brez bistvenih posledic, duševno pa si ni opomogel, zato se je po petih letih dokončno ločil tako od lastnega motorja kot tistega pri policiji. "Dovolj je trenutek tvoje ali druge nepozornosti. Bodite pozorni, pazite nase, nihče ne bo na vas. Velika večina nima tako lepega konca kot jaz," polaga na srce.
andrej.leban@zurnal24.si
Motoriste bi blo treba tepst!In to vsakič preden sedejo na motor.
Me zanima a bodo pri alpinzmu tudi takšne nebuloze, kot so pri motorjih. Nesreče zarari prehitre vožnje se ne dogajajo neizkušnim voznikom ampka tistim, ki podcenjujejo nevarnosti prometa. ne vem, kaj se dela cirkus, če gredo ljudje tvegat življenje in… ...prikaži večin jim pač ne uspe. Mnogim uspe. Do naslednje sezone.Fant, ki se je zaletel z reševalnim motorjem in je preživel, ker je vstal zato, ker so ga to naučili na tečaju varne vožnje je še ena od zgodbic, kako zapakirati neustrezeno uvedbo motojrev za reševasnje na Reševlani postaji LJubljana, ki jo je po tek, ko je dilala tako motor, kpl opremo, denar za plače, spremembo zakoondaje, ko je bil jase 4 leten sistem dela v mariboru dobila RPLJ.Fant je imel zeleno luč na semarofju....v križišče je s polno hitorstjo pripeljal predno se je izpraznilo. IN pred nesrečo je imel izpit za motor 4 leta ali pet in kliko prakse?Sisitem dela RPLJ je bil najoboljši načij, da se doseže prepoved uproabe motorje za reševanje. 9 let pred tem je
še kakšen psihotest dodajte zraven