Med avtomobilisti nekako velja pravilo, da je neveščemu vozniku najbolje dati avtomobil s samodejnim menjalnikom, saj naj bi bil ta manj izpostavljen okvaram zaradi nepravilnega ravnanja. To je sicer včasih res veljalo, saj so bili samodejni menjalniki preprostejše zgradbe (z manj prestavami) in največkrat povezani z večjimi motorji. Kot pravi specialist za popravilo samodejnih menjalnikov Dejan Lenarčič iz podjetja Avtoklinika Maribor, pa imajo zaradi downsizinga danes motorji več vibracij pri nizkih obratih motorja. "Ti so danes večinoma štirivaljni, kar pomeni vžig v valju na vsakih 90 stopinj obrata ročične gredi. Pri povečevanju števila valjev se posledično zmanjšujejo vibracije, ki so najhujši sovražnik pogonskega sklopa," je še dodal.
Več prestav in manjša masa
Česa ne smem nikoli narediti?
Strokovnjaki predvsem opozarjajo, da se mora, tako kot motor, na optimalno delovno temperaturo ogreti tudi olje v menjalniku. Zato je najslabše, kar lahko naredite, da avtomobil takoj po zagonu 'na polno' priganjate. "Pri vleki večjih prikolic ali velike teže je priporočeno, da dovolimo menjalniku, da se ohladi v prostem teku motorja. To pa zato, ker v prostem teku motor poganja oljno črpalko menjalnika, katera poganja olje po hladilnem sistemu in tako omogoča, da se menjalnik lahko ohladi," svetuje Lenarčič.
Menjalniki imajo predpisan servisni interval
Servisni specialisti priporočajo menjavo olja po »Tim Eckart« metodi, ki zahteva menjavo celotne količine olja v menjalniku in ne le dodajanje manjkajočega olja. Samo tako dejansko odstranijo morebitne nečistoče, ki bi lahko škodovale menjalniku. Interval menjave priporočajo na vsakih 60.000 prevoženih kilometrov, predvsem pa je najbolj pomembno takojšnje ukrepanje pri odkritju napačnega delovanja samodejnega menjalnika, saj lahko s tem preprečimo hujše okvare.
Kateri je boljši?
Po besedah našega sogovornika imajo brezstopenjski CVT, klasični samodejni in menjalnik z dvojno sklopko svoje pozitivne in negativne plati. Za CVT velja, da nudi udobno vožnjo, saj skoraj ves čas lahko vozimo pri enakih vrtljajih motorja. Menjalnik se prilagaja in izkorišča najboljši ekonomični izkoristek pogonskega agregata, a je praviloma izjemno potraten pri dinamični vožnji. Sicer pa je najmanj vzdržljiv zaradi zasnove in ni najbolj tehnološko ter elektronsko dodelan. Tukaj proizvajalci še iščejo najboljše kompromise med materiali in zasnovo. Najpogosteje se pokvarijo pretvornik navora, oljna črpalka, lamele, planetna gonila, mehatronika, variatorji z verigo, ležaji, filtri in hladilni sistem.
Menjalniki z dvojno sklopko (DSG) so bolj vzdržljivi, a niso imuni na raznorazne okvare. Omogočajo zelo dober prenos navora h kolesom in potencialno manjšo porabo, saj so izgube zelo majhne. Primerljiv je z ročnim menjalnikom, le da delo s sklopko in prestavljanjem odvzame mehatronika. Okvare, ki ga največkrat doletijo zadevajo sklopke, vztrajnik, krmilno enoto, občasno pa tudi ležaje.
