Prejšnji teden je odjeknila vest, da za Nemčijo prepoved prodaje avtomobilov na termični pogon z letom 2035, za kar si prizadevata Evropska komisija in Evropski parlament, še zdaleč ni končana. Ob tem pa je nastal tudi spor v nemški "semaforski" koaliciji socialistov, liberalcev in zelenih. Finančni minister Christian Lindner iz liberalne skupine FDP je dejal, da zvezna vlada ne bo pristala na prepoved prodaje novih avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem, medtem ko so nasprotno stališče zavzeli na okoljskem ministru v rokah Zelenih. V kabinetu ministrice Steffi Lemke so zatrdili, da "zvezna vlada v celoti podpira predlog Komisije in Evropskega parlamenta" glede prepovedi prodaje z letom 2035.
V vladi kanclerja Olafa Scholza so se očitno poenotili. Stališče Nemčije na pogajanjih v Evropskem svetu z drugimi državami bo, da je treba registracijo avtomobilov z notranjim zgorevanjem dovoliti tudi po letu 2035, če uporabljajo podnebju prijazna sintetična goriva. Nemška vlada se je namreč oprla na od prepovedi prodaje avtov na termični pogon ločeno smernico EU glede možnosti odobritve prodaje vozil na e-goriva po letu 2035. Obljuba ni govorila konkretno o avtomobilih, a so v Berlinu zdaj mnenja, da izjema gotovo velja tudi za osebna in lahka gospodarska vozila, poroča Automobilwoche.
Zdaj mora Nemčija o svoji ideji prepričati le še zadostno število članic EU na prihodnjih pogajanjih okoljskih ministrov. Kar nekaj zaveznikov se ji ponuja samih po sebi, saj so Italija, Portugalska, Bolgarija, Romunija in Slovaška v zadnjih dneh že dale jasno vedeti, da so proti prepovedi prodaje motorjev z notranjim zgorevanjem in da bi morali ta rok prestaviti vsaj do leta 2040.
Okoljski ministri dosegli kompromis, ki mnogim pomeni olajšanje
Da je nemški načrt uspel delovati, kažejo zadnje vesti iz Bruslja. Tam so okoljski ministri EU v torek po 16 urah pogajanj sicer prišli do sklepa, da podprejo načrt za konec prodaje od leta 2035. A so se na željo Nemčije in Italije ministri, med njimi slovenski Uroš Brežan, dogovorili tudi možnost, da se v bodoče v načrte vključi možnost uporabe tehnologij, kot so sintetična goriva ali priključni hibridi.
Dovolili pa so tudi petletno podaljšanje izjeme od ciljev na področju zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida za t.i. nišne proizvajalce, ki na ceste pošljejo manj kot 10.000 vozil na leto, poroča STA. Gre za t.i. "Ferrarijevo dopolnilo", ki bo šlo na roko zlasti luksuznim znamkam.
Med drugim so ministri tudi zvišali cilje zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida pri novih avtomobilih in kombijih do leta 2030 na 55 odstotkov - doslej je za lahka gospodarska vozila veljal cilj 50-odstotnega zmanjšanja. Svet se je zavzel za to, da bodo vozniki lahko polnili svoja vozila po vseh državah članicah z izgradnjo ustrezne infrastrukture alternativnih pogonskih goriv.
E-goriva se v zadnjem času pogosto omenjajo kot alternativa fosilnim, saj naj bi bil celoten proces njihove pridelave in nato koriščenja pod črto do podnebja nevtralen. Predvsem nekateri nemški proizvajalci so v razvoj vložili že ogromno denarja. A se v zvezi s sintetičnimi gorivi pojavljajo tudi pomisleki, saj je njihova pridelava energetsko potratna. Prav tako bo "zelenih" goriv v prihodnosti že tako primanjkovalo za uporabo v letalstvu in ladijskem prevozu.
tole si oglejte.. https://www.youtube.com/watch?v=Wah972XuSfA
Če bodo prepovedali motorje na notranje izgorevanje, si bomo pa nabavili one na zunanje izgorevanje, ko na kesonu kuriš drva za lesni plin....Kot avtobus v filmu "ko to tamo pjeva"...