Kaj je razlika med hibridnim priusom in priusom plug-in, torej priključnim hibridom? Oba za pogon porabljata 1,8-litrski bencinski motor in elektromotor, pri čemer ima prius plug-in pravzaprav dva elektromotorja in večji paket baterij, ki omogočajo daljšo vožnjo na električni pogon.
Pri hibridu se manjša baterija polni regenerativno, med zaviranje pred semaforji, vožnji po klancu navzdol, na bencinski postaji pa polnimo posodo za bencin. Večja baterija v plug-inu omogoča večji doseg na električno vožnjo in to do hitrosti 135 km/h, kar pomeni, da se lahko s priključnim hibridom praktično le na elektriko vozimo večino časa po mestu ali na relaciji: primestje-mesto. Z izpolnjenim pogojem, da imamo doma in v službi električno polnilno mesto za polnjenje baterije vozila. V tem primeru se približamo tovarniškemu povprečju porabe bencina, to je liter na 100 prevoženih kilometrov.
Cena ob subvenciji skoraj enaka
Bistvene razlike med hibridom in priključnim hibridom ni v ceni, saj v Sloveniji država za priključni hibrid ob nakupu primakne 4.500 evrov subvencije, zaradi česar je klasični hibrid trenutno vsega tisočaka cenejši. Za nakup hibridnega vozila subvencij ni.
Pri Toyoti menijo, da se bodo kupci klasičnega in priključnega hibrida razlikovali. "Priključne hibride bodo kupovali ljudje, ki so ekološko ozaveščeni in ljubijo tehniko. So bolj zahtevni kupci. Želijo biti drugačni od drugih, predvsem zaradi ekološke zavesti,“ nam je na predstavitvi priusa plug-in v Gironi povedal produktni vodja za srednje velika vozila pri Toyoti Yoshio Kitamura.
Japonci za zdaj še ne računajo, da bi vozniki dizelskih avtomobilov množično prestopali na stran baterijskih vozil, ki omogočajo vožnjo zgolj na elektriko. Kitamura pravi, da je težko napovedati, kdaj se bo zgodil preobrat: "Vozniki, ki so vozili dizelske avtomobile, najprej preklopijo na hibridno tehnologijo. Tisti, ki najprej preizkusijo hibrida, se šele potem odločijo za priključnega hibrida.“
Za primestno vožnjo odlična izbira
Primer. Živimo v Kamniku. Do pisarne v centru Ljubljane nas loči 30 kilometrov, brez vožnje po avtocesti. Smo za sogovornika bolj primeren kupec kot nekdo, ki živi v mestu? "Odvisno od načina življenja. Če se vozimo v službo, 20 do 30 kilometrov v električnem načinu, za konec tedna pa se odločimo za daljšo pot, ste najbolj ustrezen tip kupca.“
Vendar pa se v Sloveniji kar nekaj ljudi vozi na daljših razdaljah v službo, po avtocesti, kjer baterija tovrstnih vozil najhitreje pojenja, električni doseg pa je na avtocesti najmanjši? "Če se vozimo vsak dan na daljših razdaljah, je boljša izbira klasični hibrid. Vendar pa se redkokdaj vozimo le po avtocesti. Treba se je pripeljati do avtoceste, veliko poti naredimo tudi po mestu, okoli mesta. Če pogledamo celotno pot, je priključni hibrid veliko boljša izbira kot dizel,“ pravi Kitamura. Na prvi vožnji smo s priključnim hibridom zgolj pri vožnji po avtocesti namerili porabo 3,7 l/100 km v kombinaciji električnega in hibridnega načina vožnje.
Intervju: Yoshio Kitamura
Veliko ljudi živi v strnjenih blokovskih naseljih, kjer v podzemnih garažah ni električnih priključkov, kjer bi polnili baterijska vozila. To verjetno ni samo slovenska težava. Kako na to gleda Toyota? Ponujate kakšno rešitev?
Tega se zavedamo. Najboljša rešitev za baterijska vozila je, da jih polnite doma. V navedenem primeru to ni mogoče. Ostanejo vam za zdaj javne polnilnice v bližini.
Polnilnic v mestih je tudi v Sloveniji vedno več. Načrt je, da se bodo razširili tudi v stanovanjske soseske. A jih je malo. Težko je pričakovati, da bodo vozniki parkirali vozila 10 minut hoje stran od svojega stanovanja. Udobje je bolj pomembno. To je moje mnenje. Kaj pa električni polnilci za na stene, kot jih ponuja Tesla?
Plug-in nima tako velike baterije kot popolnoma električna vozila. Ne razmišljamo o tovrstnih polnilnicah. Pri priključnem hibridu smo raje ponudili poseben režim delovanja. Ko veste, da ne potrebujete elektrike, je pač ne porabljate, ampak vozite v hibridnem načinu in polnite baterijo. Tako jo ostane dovolj za vožnjo po mestu.
Toyota je prodala več kot 10 milijonov vozil na svetu. Delež priključnih hibridov pa je za zdaj še zelo majhen. Verjetno boste morali ponuditi kakšen bolj množičen in cenejši model v plug-in izvedbi, kot je auris, da bi dosegli preboj tovrstnih vozil na ceste. Se strinjate?
Trenutno nimamo načrtov predstaviti aurisa v različici priključnega hibrida. Na trgu želimo izpostaviti hibridna vozila. Čim več modelov, za vse okuse in potrebe. Trenutno imamo v modelski paleti že osem hibridov. Ko bo to izpolnjeno, bomo razmišljali o novih plug-in hibridih.
Pariz je že prepovedal dizelska vozila letnikov starejših od 2004. Podobno razmišljajo tudi v Stuttgartu in še številnih drugih evropskih in svetovnih mestih. Kako pomembno je to za rast prodaje in priljubljenost hibridnih vozil ter priključnih hibridov?
To neposrednega vpliva na prodajo hibridnih avtomobilov ne bo imelo. Zato pa odločitve županov vse bolj kažejo na to, da mesta in ljudje iščejo bolj ekološke avtomobile za vožnjo po mestu. Evropa podpira bolj ekološka vozila. Tu vidimo svojo priložnost in želimo obrnili trend.
Elektrika je za zdaj poceni, v Sloveniji celo zastonj na nekaterih javnih polnilnicah. Kaj se bo zgodilo, ko bodo električni avtomobili bolj množični. Verjetno elektrika za polnjenje vozil takrat ne bo več tako poceni?
Povedal bom primer iz Japonske. Imamo visoke cene elektrike. Skušamo promovirati polnjenje, ko je elektrika cenejša. To je ponoči. To je učinkovit način na Japonskem.
