Citroën je namreč C4, s katerim je leta 2004 obudil ime limuzine, ki jo je izdeloval med letoma 1928 in 1931, zasnoval zelo drzno, vsekakor pa je z njim stopil na precej bolj zanimivo oblikovno pot od avtomobilsko precej sive predhodnice xsare.
Francozi so C4 spomladi 2004 na avtomobilskem salonu v Ženevi napovedali z drznim predserijskim prototipom sport concept car, športno kombilimuzino z barvah ekipe rallyja in s športno notranjostjo, zato predvsem kupe, prav tako pa tudi kombilimuzina jeseni istega leta na avtomobilskem salonu v Parizu kljub precej drznim karoserijskim oblikam in posebni notranjosti nista vzbudila prevelikega začudenja, saj je bila publika na njune oblike že navajena.
Trije zaslužni možje
Pri snovanju citroëna C4 prve generacije so sodelovali trije možje. Italijanski oblikovalec Donato Coco, je med drugim zaslužen tudi za ferrarije 458, F430, 599 in california ter citroëne xsara picasso ter C2 in C3 prve generacije, od leta 2009 pa oblikuje lotuse.
Jean-Pierre Ploue je zaslužen, da je Citroën po krizi identitete spet postal močna znamka in ni šel po poti, po kateri je denimo krenila nekoč prav tako inovativna italijanska Lancia. Obnovil je tudi Citroënov ugled inovativne in individualistične znamke. Leta 2009 je postal tudi direktor oblikovanja pri skupini PSA.
Tretji mož, ki je stal za zasnovo citroëna C4, je bil Bertrand Rapatel, sedanji direktor notranjega oblikovanja pri skupini PSA, ki je med drugim oblikoval tudi kabine zmogljivih ferrarijev. Seveda je bil zadolžen predvsem za inovativno notranjost citroëna C4.
Dva različna značaja
In kaj je jeseni 2004 stalo na prizorišču avtomobilskega salona v Parizu? Obiskovalci so si lahko ogledali dve različici avtomobila s precej različnima značajema. Nekateri zato C4 prve generacije delijo celo na dva modela. Vsekakor je bil za oba značilen zaobljen prednji del precej čistih oblik, na katerem je izstopala predvsem dvojna kromirana črta z integrirano Citroënovo dvojno puščico oziroma zobnikoma. Razlike so bile predvsem za stebričkom B.
Petvratni citroën C4 z gladko zaobljenim zadkom je gotovo deloval elegantno, a tudi nekoliko zadržano, vendar pa je na sodobni način imel tudi vse atribute, ki jih je Citroën predstavil s citroënom 2CV, ki smo ga pri nas poznali kot spačka. Gre predvsem za zaobljeno obliko karoserije, ki je tudi ugodno rezala zrak.
Citroën C4 coupe, ki je bil v veliki meri podoben ženevskemu prototipu, je po drugi strani izražal precej agresivni značaj. Za to je bila zaslužna predvsem strmo odsekana streha, ki se je po negativnim kotom spustila proti spodnjemu delu zadka, s katerim je coupe nekoliko obujal tudi legendarno limuzino ami 6, ki je »citroenovce« in tudi marsikaterega drugega ljubitelja avtomobilov navduševala v šestedesetih letih. K dobri podobi pa je navsezadnje svoje dodalo tudi velikansko dvodelno zadnje okno, ki je bilo prisekano tako kot zadek.
Volan s togim pestom
Tako kot zunanjost je bila za tisti čas izvirna tudi notranjost citroëna C4. Klasičnih merilnikov ni bilo, ampak sta jih, čeprav tedaj še nismo govorili o infozabavnih sistemih ali digitalnem kokpitu, nadomestila dva zaslona na tekoče kristale. Pred voznikom se je prikazovali le števec vrtljajev motorja, na osrednjem odlično osvetljenem zaslonu pa hitrost in drugi pomembni podatki.
Nekaj posebnega je bil tudi volanski obroč, ki se je sukal okoli togega osrednjega dela, v katerega je bila vgrajena zračna vreča, nanj pa so konstruktorji vgradili večino stikal. Pri Citroënu so tako ureditev razložili z ugotovitvijo, da togo vgrajena zračna vreča v primeru nesreče bolje varuje voznika od tiste, ki se suka skupaj z volanskim obročem, saj jo lahko bolje prilagodijo notranjosti. Sama armaturna plošča je bila zato zelo prečiščena in brez nepotrebnih motilcev voznikove pozornosti.
K temu dodajmo še, da je bila kabina za tiste čase zelo dobro izolirana pred zvoki motorja, predvsem damam pa je bilo všeč, da so pri Citroënu v osnovno opremo vključili tudi razpršilnik dišav. Na voljo je bilo kar devet različnih vonjev.
Velik prodajni adut citroëna C4 prve generacije je bila tudi tehnologija, saj so bili med drugim na voljo sistem za opozarjanje pred skrenitvijo z voznega pasu, žarometi z usmerjanjem svetlobnega snopa, tedaj še ne samoumevni ESP, veliko panoramsko okno in satelitska navigacija.
Diskretna prenova
Konec leta 2008 je bil citroën C4 prve generacije deležen prenove, ki pa je bila zaradi uspešnega nastopa, omejena le na najnujnejše. Odrazila se je predvsem v prednjem delu, kjer je C4 dobil velika »usta« trapezoidne oblike, tudi druge poteze pa s mu uredili tako, da se je približal večjemu citroënu C5.
C4 prve generacije je sicer v Evropi imel le kombilimuzinsko in kupejevsko različico, za države, kjer takšne oblike manj cenijo, pa so razvili tudi limuzino, ki je imela zelo različna imena. Na Kitajskem so prodajali citroën C-triomphe, v Argentini in Braziliji se je imenoval C4 pallas, na drugih latinskoameriških trgih in v nekaterih evropskih državah pa je bil C4 sedan. Omenimo še pomanjšano različico kitajske limuzine, ki se je imenovala C-quatre.
Športni uspehi
Citroën C4 prve generacije je bil precej uspešen tudi v avtomobilskem reliju. Že leta 2004 ga je Carlos Sainz preskušal kot naslednika uspešne xsare WRC, ki naj bi jo nadomestil v sezoni 2005, vendar se je tedaj skupina umaknila z dirk svetovnega pokala v reliju. Vendar ni bilo nič izgubljeno, saj so se leta 2007 s citroënom C4 WRC in Sebastienom Loebom in Danijem Sordo za volanoma vrnili ter že ob uradnem debiju na reliju Monte Carlo 2007 osvojili prvo in drugo mesto.
S tem se je začela vrsta uspehov za cotroën C4 WRC, saj je Loeb v naslednjih treh letih osvojil tri svetovna prvenstva, Citroën pa dva konstruktorska naslova. To seveda niso bili vsi športni uspehi citroëna C4 WRC, saj je v naslednjih letih do njegove zamenjave z DS3 WRC leta 2011 osvojil še veliko zmag.
Druga generacija
Citroënu C4 se je kljub uspehom leta 2010 iztekel čas in na pariškem salonu ga je tega leta nasledil veliko bolj konvencionalni naslednik. Opustili so trivratno kupejevsko različico, saj v celotni prodaji citroëna C4 ni nikoli dosegla prav visokega deleža, kombilimuzina pa je postala nekoliko večja. Volanski obroč se je po novem sukal v celoti, merilniki pa so bili spet bolj analogni, a tudi deloma digitalni, njihova posebnost pa je bila, da je lahko modra osvetlitev spreminjala odtenke.
Ostale so tudi limuzinske različice. V kitajskem središču skupine PSA v Šanghaju so tako na osnovi podaljšane platforme kombilimuzinskega C4 razvili limuzino C4L, ki so jo proizvajali v ruski Kalugi in kitajskem Wuhanu. Vam ime kraja zveni znano? Za južnoameriške trgu limuzino sicer izdelujejo v argentinskem El Palomarju.
Intermezzo in novi začetek
Citroën C4 je z drugo generacijo morebiti postal bolj konvencionalen, a kljub temu precej uspešen, saj se je v proizvodnji obdržal vse do leta 2018, ko ga je Citroën nadomestil z zasilno rešitvijo.
Tedaj je bil namreč v njegovega naslednika začasno »povišan« citroën C4 cactus, ki je s svojimi oblikovnimi in drugimi posebnostmi ter križansko karoserijsko zasnovo tlakoval pot novemu citroënu C4, ki bi v avtomobilskem svetu lahko, tako kot v prvi generaciji, spet izstopal kot nekaj posebnega.
Če hočeš spoznati najlepše in najdražje servisne delavnice ne samo v SLO tudi širše, samo kupi Citroena.