E.popeja, kot so poimenovali avanturo, bo popotnike leta 2022 vodila natanko po poti, ki so jo Citroënovi avtomobili prevozili pred stoletjem, potekala pa bo v času originalne avanture med 19. Decembrom 2022 in 7. Januarjem 2023. Pri Citroënu pravijo, da cilj E.popeje ne bo hitrost, ampak podoživetje pustolovščine s tremi različnimi avtomobili.
Originalna tehnika in sodobna pomoč
Na pot se bodo namreč odpravili z replikama polgoseničarjev s prvega prečkanja puščave scarabee d'or (zlati skarabej) in croisant d'argent (srebrni polmesec), konceptnim vozilom z električnim pogonom in serijskimi električnimi avtomobili, s katerimi bodo poskrbeli za logistično podporo. Avtomobili bodo v enaindvajsetih dneh predvidoma prevozili 3.170 kilometrov med Touggourta v Alžiriji in Tumbuktujem v današnjem Maliju, pot pa bodo razdelili na devet etap.
Citroën se je izdelave replike zlatega skarabeja lotil leta 2016, k projektu pa je povabil tudi 160 študentov in dijakov ter 50 učiteljev s strokovnih šol, ki so za izdelavo avtomobila na enajstih delovnih mestih prispevali 50.000 delovnih ur in porabili poldrugo tono materiala.
Oba polgoseničarja, repliko zlatega skarabeja je Citroën predstavil na nedavni prireditvi Retromobile 2020, srebrni polmesec pa bo pripravljen prihodnje leto, sta bila dva od petih polgoseničarjev, s katerimi so se Citroënovi raziskovalci leta 1922 podali na pot. Odprava, ki sta jo vodila Georges-Marie Haardt in Louis Audouin-Dubreuil, je pot, ki je bila sprva zamišljena kot enosmerna, opravila tako uspešno, da so se z vsemi vozili tudi vrnili po isti poti Tlakovala je tudi podlago za poznejše še bolj zahtevne odprave v centralno Afriko in Azijo.
Poseben oddelek
André Citroën je za priprave na avanture s polgoseničarji januarja 1921 ustanovil celo poseben oddelek, ki je serijska vozila opremljal z gosenicami, pri razvoju pa je sodeloval tudi izumitelj polgoseničarja Adolphe Kégresse. Kot osnova za polgoseničarje za saharsko avanturo je služil citroën B2 10 HP K1, za pogon pa je skrbel 1,5-litrski bencinski štirivaljnik, ki je moč 15 kilovatov razvijal že pri 2.100 vrtljajih na minuto in preko tristopenjskega menjalnika moč posredoval na gosenici. Polno naloženi avtomobili torej niso mogli potovati hitro, kar pa niti ni bilo pomembno, saj je bilo pomembno predvsem obvladovanje terena.
