Pogovarjali smo se z Vojkom Safranom, inštruktorjem AMZS, ki že dolga leta motoriste na tečajih varne vožnje uči treninga vožnje z motorjem.
Dogodek Motoristi za motoriste je tradicionalni dogodek pri vas na AMZS poligonu varne vožnje na Vranskem. Je odziv in leta v leto boljši?
Odziv je bil letos zelo dober, sploh v nedeljo, ko je bilo lepo vreme. V ponedeljek, ko je bil dež, pa se ga je udeležilo nekaj manj motoristov.
Morda se sliši čudno, ampak ne bi bilo za motoriste dobro, da bi prav v slabih vremenskih razmerah, torej dežju, na poligonu varne vožnje v varnih razmerah preizkusili svoje sposobnosti na motociklu?
Motoristi izbiramo lepo vreme, to pa ni garancija, da nas na motorju ne more dobiti slabo vreme. Tudi v dežju se moramo varno vrniti domov. Dvomim pa, da ima kdo željo zjutraj v dež in se po dežju voziti. Če se le da, se motoristi dežju izogibamo.
Verjetno pa je bila izkušnja motoristov, ki so na poligonu trenirali na mokri in spolzki podlagi nekoliko drugačna od tistih, ki so vozili po s soncem ogretem asfaltu?
Zagotovo. Treba se je odločiti, potem pa je lahko izkušnja pozitivna in tako so tudi motoristi vzeli.
Kaj pa sama izkušnja in znanje udeležencev? Je bilo opaziti razlike pri vajah med tistimi motoristi, ki so vozili po suhem in tistimi, ki so vozili po mokrem?
Po dežju so vozili veliko bolj previdno, kar je tudi potrebno. Pnevmatike imajo veliko slabši oprijem, lahko pride do zdrsa.
Letos je bilo na delavnicah varne vožnje v nedeljo, 13. 5., 154 motoristov, v ponedeljek, 14. 5., pa je kljub celodnevnemu dežju delavnico opravilo še 36 motoristov.
Motoristi za motoriste je dogodek, ki je tradicionalen. Nanj skupaj z Zavarovalnico Triglav vabite motoriste, da se dobro ogrejejo in pripravijo na vožnjo na cestah, v prometu, da bo ta čim bolj varna. Ali se zavedanje motoristov o tem, kako pomembno je priti na „ogrevanje“ pred sezono izboljšuje?
Mi imamo več različnih programov. Vse se začne z intenzivnim tečajem, nadaljujemo z nadaljevalnim tečajem, ponujamo možnost utrjevalnega tečaja, tečaja s sopotnikom. Udeležencev je vsako leto več, saj se motoristi zavedajo ranljivosti. Včasih je bila tabu tema. Če so koga vprašali kam se pelje in je rekel na tečaj varne vožnje, so ga čudno gledali. Danes pa te čudno gledajo, če ne greš na tečaj varne vožnje.
Vsi se tega še ne zavedajo. Spet sta dva motorista v enem koncu tedna umrla še pred prvim blagoslovom motoristov.
O statistiki nerad govorim, dejstvo pa je, da je za vsako številko ime in priimek. To je katastrofa, številke so slabe in s skupnimi močmi si moramo prizadevati, da jih bomo izboljšali.
Smo v obdobju, ko so zjutraj temperature malo nad ničlo, čez dan pa se ozračje ogreje krepko čez 20 stopinj Celzija. Enako velja za asfalt. Je to najbolj zahrbten čas leta za motoriste?
Pomlad je lahko vedno zahrbten čas leta. Tudi, če je zunaj lepo sončno vreme, če ne pomeni, da so temperature visoke. Ko se zapelješ v zatišno lego, kjer je cestišče vlažno, je oprijem pnevmatike s cestiščem slabše. Pnevmatika potrebuje več časa, da se segreje. Tudi v maju so na cesti še vedno ostanki soli, emulzije, morebitne udarne jame, ki jih mogoče v jesenskem času v lanski sezoni ni bilo. Lahko pride do presenečenj. Temu primerno se je treba obnašati v prometu. Motoristi so željni lepega vremena, komaj čakajo, da se usedejo na motor. Pri tem morda nekateri nekoliko precenjujejo svoje znanje. Treba je vedeti, da je vsaka sezona sezona zase. Vožnja motorja je oblika športa, zato, če čez zimo „malo zaspimo,“ na začetku sezone nimamo dobre psiho-fizične kondicije.
Letos je bila huda in dolga zima. Se to pozna na stanju cest? Kaj opažate sami?
Naše ceste z izjemo avtocestnega križa so v veliko primerih v slabem stanju, kar je za motoriste nevarno. Govorim o kolesnicah, asfalt je rezkan, veliko je neravnin, zaplat, zalivk. Vse to so pasti. Vse to lahko privede do nesreče. Motorist mora temu prilagoditi hitrost in način vožnje. V vsakem primeru pa mora motorist obvladovati motor. To je zgodba zase.
Je bil na dogodku poudarek na obvladovanju motorja?
Seveda. Točno to se učimo. Zelo radi mečemo slabo luč na mlade in izjeme, ki cesto jemljejo kot dirkališče. Tega je vedno manj. Motoristi se vozijo vedno lepše, upoštevajo cestnoprometne predpise. Sicer ne vsi. Je pa tudi res, da se starostna doba udeležencev v prometnih nesrečah dviguje. Proti 50 letu starosti. To pa niso motoristi, ki bi divjali po cestah. Velikokrat gre za neprimerno hitrost glede na znanje obvladovanja motorja. Prometne nesreče ne izbirajo med motoristi.
Ali na tečajih prilagajate program vaj statistiki in vrstam nesreč?
Tukaj neke tople vode ne moremo odkrivati. Gre za tehnike vožnje, umikanje oviram. Imamo demo prikaze, simulator vožnje, pnevmatike, reševalci na motorju … Program je zelo pester in primeren za vse.
Donacija Zavarovalnice Triglav
Na dogodku Motoristi za motoriste so se pri Zavarovalnici Triglav preko donacijske pogodbe zavezali, da bodo tri leta plačevali vzdrževanje motorja za reševalce. Poleg tega so letos motoristom reševalcem iz Maribora plačali tudi tečaje varne vožnje v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem.
V času krize se je slovenski avtomobilski vozni park zelo postaral. Kako je z motorji?
V Sloveniji imamo zelo dober moto park. Veliko dobrih motorjev. Lahko rečem, da imamo nadpovprečno dober moto park. Motoristična industrija veliko dela na stalnem izboljševanju varnosti. Od leta 2017 naprej morajo biti vsi novi motorji opremljeni z ABS sistemom. To je zelo pozitivno.
Ali dobremu moto parku pri nas sledi tudi kakovost pnevmatik na motociklu, pa izbira varne čelade, kombinezona in drugih dodatkov?
Motoristi so v primerjavi še z nekaj let nazaj, ko smo nekatere še videvali brez čelade, danes zelo dobro varnostno opremljeni. Ni več izjem. Skrbijo za svoje motorje, tudi pnevmatike. Splošna slika gre v pozitivno smer.
Od preventivnih spremljevalnih vsebin je bilo na dogodku mogoče testirati pijana očala, simulator prevračanja, se izobraziti o pomenu čelade, zračne blazine za motoriste, slišati predavanje o psihofizični pripravi na vožnjo itd.
Kaj so najbolj značilne napake, ki jih še vedno počnejo motoristi?
Vse se začne z nakupom motorja. Marsikdo kupi sebi neprimeren motor. Lahko je to premajhen motor glede na njegovo velikost, največkrat pa kupijo prevelik motor. Če z nogami ne more seči do tal, motorja ne more obvladovati. Sledi nakup primerne motoristične opreme. Čelada ne sme biti niti prevelika, niti premajhna. Motor je treba znati tudi obvladovati. Če nekdo ni v stanju zvoziti ovinka s hitrostjo 90 km/h kljub temu, da je omejitev hitrosti 90 km/h, in je ta ovinek s to hitrostjo prevozilo na stotine motoristov, z rezervo, je težko reči, da gre na neprimerno hitrost. Težava je tudi nepoznavanje zavorne poti pri različnih hitrostih. Motoristi so na tečajih znova in znova šokirani. Pri 50 km/h z ustreznim znanjem zaviranja se lahko motor na dobrem asfaltu ustavi v 10 do 12 metrih. Pri 100 km/h se zavorna pot podaljša na 50 metrov. To so velike razlike. Motoristi pa dnevno vozijo s hitrostmi 100 km/h in več. Včasih se je treba s to hitrostjo umikati oviri. Letos smo tečaj nadgradili s prikazom dinamične vožnje. Ni dovolj le to, da gre motor po svojem voznem času, tudi glava mora iti.
Poligon je samo za začetnike ,ki ne obvladajo ravnotežja in vijuganja med stebrički . Vse ostalo je potrebno pridobiti s PRAKSO ! Najboljši trening in preizkušnja je na DIRKALIŠČU ,ki je ustrezno varovano in ga SLOVENIJA NE PREMORE ! Hrvaški… ...prikaži veči Grobnik je vedno poln adrenalina željnih dirkačev in marsikdo tam spozna kje so njegove meje ob polomljeni plastiki !
Povsem drži, kar pravi Safran. A ob tem bi kot motorist še dodal, da bi moral biti trening varne vožnje za motoriste obvezen na 5 let. Marsikaterega motorista bi bilo potrebno poslati tudi na psihološko evalvacijo! Poleg tega pa morda… ...prikaži več še pripomba glede čelad: preklopne čelade so primerne samo za mestne/nižje hitrosti, saj v primeru motoristovega padca šibek člen v varnosti predstavlja ravno preklopni del, ki popusti prej kot zmorejo integralne čelade. Pa srečno!