Podatek se sliši neverjetno, ampak je resničen. Na Nizozemskem, izrazito kolesarski državi, so lani prvič prodali več novih električnih koles kot pa navadnih. Rast prodaje e-koles je tako kot v Nemčiji, Danskem, na Švedskem, Finskem in sorodnih državah skokovita. Vse več ljudi se zaveda prednosti e-koles in je pripravljenih plačati dodatno ceno, da bi ga lahko imeli in izkoristili. E-kolesa najdemo v najrazličnejših razredih, celo med specialkami.
A nakup e-kolesa ni poceni in kdor išče način, kako za malo denarja priti do tega ne le trendovskega, temveč predvsem uporabnega prevoza, naj bo preudaren - z napačno odločitvijo bo samo vrgel denar skozi okno, opozarja Sašo Debeljak iz podjetja A2U v Šenčurju, kjer so na podlagi izkušenj iz Zahodne Evrope med prvimi v Sloveniji začeli aktivno slediti trendu ponudbe in prodaje e-koles.
Marsikdo je prepričan, da je e-kolo narejeno le za lenuhe. "To sploh ni res. E-kolo je bolj kot v funkciji podpiranja lenobe mišljeno kot nekakšna fitnes naprav, ki te spodbuja, da ga poganjaš. Nikakor ne gre za to, da se usedeš nanj, pritisneš na gumb in se odpelje samo od sebe, temveč je treba za premikanje poganjati, kolo pa le pomaga pri tem. Zato se lahko še kako preznojiš tudi na električnem kolesu, hkrati pa ti omogoča, da vidiš več in si še več v naravi," pravi Debeljak.
E-kolo je lahko odlično prevozno sredstvo za vsakdanjo vožnjo po opravkih, po mestu in tudi na medmestni relaciji. Prednost pri tem brezemisijskem prevozu je, da je vsaj po ravnini kolesar na e-kolesu (ob nastavitvi močnejšega programa) precej manj utrujen in preznojen, če sploh, kot na običajnem kolesu.
Prav tako e-kolo še zdaleč ni namenjeno le tistim, ki sami ne zmorejo več klancev, torej starejšim. "Uporabnost e-kolesa je bistveno večja kot pa navadnega kolesa. Z e-kolesom lahko v hitrejšem čau naredimo daljše razdalje, premagamo več vzponov kot sicer in gremo tja, kjer zgolj na pedala ne bi šli ali pa vsaj ne tako pogosto. In sedaj, ko službe trajajo še pozno v popoldanski čas, si vzameš eno uro in greš na okoliški hrib, za kar bi si sicer moral rezervirati čas med vikendom."
Po eni lastnosti boste takoj ločili bolj kakovostno od manj kakovostnega e-kolesa
Ponudba koles je v zadnjih letih strmo narasla, tudi kakovostne ponudbe namensko izdelanih e-koles je veliko. "Praktično ni več velikega proizvajalca, ki ne bi imel v ponudbi tudi e-kolesa," pojasnjuje Debeljak. "Predvsem pa se je pojavil velika množica koles z manj kakovostnimi motorji bolj ali manj neznanih proizvajalcev, kjer pa se lahko pojavljajo razne težave."
Ključna ločnica med dobrim in slabim e-kolesom sta njegov elektromotor in senzorika. "Uveljavljeni proizvajalci, kot so Bosch, Yamaha ali Shimano, vgrajujejo motor praktično le sredinsko poleg gonilk na temu vnaprej prilagojen okvir kolesa, medtem ko neuveljavljeni proizvajalci pretežno vgrajujejo motor v zadnjo pesto, kar pa lahko načeloma namestite na vsako kolo."
Omenjeni proizvajalci imajo različne linije izdelkov, ki se glede na zahtevnost uporabe razlikujejo predvsem po navoru. Dražja kolesa imajo običajno baterijo že integrirano kar v okvir kolesa.
Namensko razvita e-kolesa pa se od klasičnih razlikujejo še po drugih lastnostih. Že okvir sam je neprimerno bolj vzdržljiv in ima širše linije, pri kakovostnih kolesih so bistveno močnejše zavore z večjimi diski, nekateri imajo že štiribatne čeljusti. "Največji plus pri e-kolesih pa je široka pnevmatika - to naredi vožnjo udobno in stabilno. Še posebej je to pomembno, ko s takim kolesom premagujemo hujše klance, kjer je pri nizkih hitrostih stabilnost nujna, prav tako v spustu. Zdi se, kot da se šele z e-kolesi začenjamo znova zavedati prednosti širših pnevmatik."
Zakonsko pogojena omejitev je, da e-kolo lahko pomaga poganjati le do hitrosti 25 km/h, od tam naprej je vse v kolesarjevih nogah. Obstajajo sicer tudi t. i. S-pedeleci s hitrostjo do 45 km/h, ki pa jih je potrebno registrirati, z njimi pa ni mogoče voziti po kolesarskih stezah.
Razlike med kolesi, ki v skrajnih primerih ogromne, se bodo pa najprej opazile v dosegu in moči baterije ter motorja, v zaznavanju senzorjev, kdaj kolesar potrebuje pomoč elektromotorja, v vožnji brez baterije po ravnini, v stabilnosti kolesa … Še posebej slednje je pri e-kolesih zelo pomembno, saj gre nenazadnje za maso krepko prek 20 kilogramov, kar je lahko enkrat več kot pri običajnih kolesih. Tudi zato ima večina modernih koles kakovostnejših proizvajalcev poleg hidravličnih zavor še 29-palčna kolesa, ki so bila nekoč rezervirana kvečjemu za hitra trekking kolesa.
Najbolj vsestranko e-kolo?
Če potrebujemo e-kolo za vsakdanjo vožnjo na nekajkilometrskih razdaljah, tudi kot nadomestilo za drugi avto pri hiši ali drugo obliko prevoza, katerega izbrati? "Najbolj klasično vsakdanje e-kolo je pravzaprav gorsko e-kolo," trdi Debeljak. "Samo pozicijo sedenja so na tem kolesu zelo približali mestnemu, ima 29-palčna kolesa in je primerno tako za urejen kot neurejen makadam ter seveda za asfalt. Nanj lahko namestimo prtljažnik in drugo dodatno opremo, je vzmeteno, ima lahko integrirana svetila, z njim brez težav vozimo 25 km/h na uro po ravnini ..."
Z e-kolesom je tudi veliko enostavneje prevažati naokoli otroško prikolico, otroški sedež ali druge tipe tovora.
Obstajajo sicer tudi mestna e-kolesa, ki so z obliko okvirja prilagojene za lažje sestopanje in so namenjena prvenstveno starejšim, a so po besedah prodajalca precej manj priljubljena. Če že, potem kupci največkrat posegajo po tako imenovanih križancih oziroma suvih, torej mestnih e-kolesih s širšo pnevmatiko.
Marsikdo, ki pride v salon koles, je pri e-kolesih morda najprej šokiran zaradi velike razlike v ceni v primerjavi s klasičnimi, saj je e-kolo tehnično precej bolj zapleteno. Vendar pa bližnjic pri e-kolesih ni. "Dobrega električnega kolesa za 1.000 do 1.200 evrov po mojem mnenju ni. Za ta denar dobite morda kolo manj kvalitetnih proizvajalcev, pri številnih od njih ni zagotovljenega niti nekega normalnega servisa. Vsaka stranka mora razmisliti o svojem proračunu, a dejstvo je, da se neko kakovostno električno kolo, ki je resnično namensko izdelano in ne gre le za klasično kolo z dodatkom elektrike, začne s ceno okoli 1.800 evrov. Za ta denar dobite že dovolj kvalitetno in s tem udobno delovanje motorja, zmogljivo baterijo, namensko zasnovo in nenazadnje kakovosten servis."
Kot zanimivost, kar nekaj proizvajalcev ima v ponudbi tudi e-kolesa za otroke od približno osmega leta starosti dalje.
Tri elementi e-kolesa, ki potrebujejo dodatno skrb
Nekaj posebnosti e-koles je tudi pri vzdrževanju in servisiranju. Tako lahko lastnik zelo vpliva na dolgotrajnost baterije, če litij-ionske baterije nikoli ne izprazni do konca, jo po napolnitvi ne pušča priklopljene na omrežje in jo v času nekajmesečne neuporabe, recimo pozimi, napolni malo nad polovico ter nato še nekajkrat preveri njeno stanje.
Pri e-kolesih bistveno bolj kot pri običajnih kolesih trpi veriga, zato jo je potrebno redno menjati po tisoč do 2.500 prevoženih kilometrih, odvisno od načina uporabe. Posebno pozornost je treba nameniti tudi vzdrževanju zavor.
andrej.leban@zurnal24.si
Ja, če bi jaz prodajal kolesa, bi rekel, da pod 4k€ ni kaj dobrega. Pa pade denar v žep... ?