Gorsko kolesarstvo je v zadnjih treh desetletjih tudi pri nas postalo zelo priljubljen šport, ki poleg telesnega zdravja prinaša gibanje v naravnem okolju in veliko razburjenja. A gorsko kolo ni le eno, ampak jih je več vrst.
Andrej Potrebuješ, ki že več let vodi trgovino in servis koles Jan Sport na Vrhniki, nam je razložil kaj je na voljo ljubiteljem kolesarjenja v hribih in naravi in kam se trenutno gibljejo trendi. Eden najbolj očitnih trendov je, da se gorska kolesa s 26-palčnimi kolesi, ki so bila nekoč najbolj pogosta, saj drugih praktično ni bilo, počasi umikajo novim trendom v obliki 27,5- in 29-palčnih koles. In kaj je razlog za to? Večja kolesa laže premagujejo ovire in nudijo manj upora pri vožnji čez kanale, korenine in podobne ovire, s čimer pripomorejo k bolj udobni in predvidljivi vožnji v naravnem okolju.
Stremljenje k specializaciji
Po drugi strani proizvajalci koles in sami kolesarji težijo k večji specializaciji gorskih koles. Ta naj ne bi bila več univerzalno prevozno sredstvo, kot je bolj ali manj veljalo za gorska kolesa s 26-palčnimi kolesi, ki so omogočala tudi daljše potovanja in celo udeležbe na kolesarskih maratonih, ampak naj bi bila namenjena predvsem vožnji v hrib in seveda spustu z njega. Končne hitrosti gorskih koles so se zato precej manjše kot nekoč in ne presegajo 35 kilometrov na uro, zato pa je z njimi toliko lažja vožnja navkreber.
Zadnja leta so se zato precej spremenili tudi menjalniki in verižniki. Spredaj so že lansko leto namesto nekdanjih treh prevladovali menjalniki s po dvema zobnikoma, letos pa se je veliko proizvajalcev odločilo, da bodo ponudili kolesa, ki imajo spredaj samo še en zobnik in seveda zato tam nimajo menjalnika. Prestavna razmerja so zato toliko bolj odvisna od zadnjega menjalnika, ki ponuja veliko večje razmerje med najmanjšim in največjim zobnikom. Če je zadaj nekoč razmerje med najmanjšim in največjim zobnikom znašalo 11:32, spredaj pa 22:42, danes to zadaj dosega 11:50, spredaj pa je le en zobnik, ki ima na moških kolesih običajno 32, na ženskih pa 30 zob.
Aluminij in karbon
Večina okvirjev gorskih koles s spodnjega dela cenovne lestvice je sicer izdelana iz aluminija, v višjih cenovnih razredih nad 1.500 evrov pa ga pogosto zamenjajo ogljikova vlakna, ki so poleg manjše teže tudi manj toga in zato že okvir sam po sebi ublaži marsikateri manjši udarec s podlage.
A ko gre za vrste koles, najbolj raznovrstna še vedno ostajajo gorska kolesa brez zadnjega vzmetenja, tako imenovani "trdaki" - hard tail, ki imajo tudi najmanjši hod sprednjih in v tem primeru tudi edinih vilic, ki se giblje okoli 100 milimetrov. Takšna kolesa so tudi cenovno dostopnejša, manj zahtevno pa je tudi njihovo vzdrževanje.
Nad njih se uvrščajo kolesa vrste "cross country", ki so že polno vzmetena, kar pomeni, da je poleg prednjega vzmeteno tudi zadnje kolo, hodi blažilnikov znašajo 120 milimetrov, oba pa je mogoče tudi blokirati, da kolesar brez zibanja laže premaga klance. Tudi "cross country" kolesa se sicer gibljejo v smeri enega zobnika spredaj in ustrezno večjega razmerja med največjim in najmanjšim zobnikom zadaj. Tudi ta vrsta koles je primerna za nekoliko daljše vožnje, a predvsem na slabi podlagi zagotavlja več udobja, predvsem pa boljšo vodljivost, saj zadnje kolo laže obdrži stik s podlago.
Še bolj grobemu terenu so namenjena kolesa vrste "all mountain", pri katerih hodi vilic znašajo že 140 do 150 milimetrov in omogočajo še bolj učinkovit stik s podlago. Prednje vilice so poleg tega bolj nagnjene naprej, da olajšajo vožnjo navzdol, kolesar pa lahko z ročico nastavlja tudi višino sedeža. Ko poganja navzgor, je pri takšnem kolesu sedež v najvišjem položaju, med spusti ali vožnjo po grobem terenu pa lahko višino sedeža precej zniža.
Za zahtevne spuste
Tistim, ki uživajo predvsem v spustih po zahtevnem terenu v gorskokolesarskih parkih, so namenjena kolesa vrste "free ride", ki v nasprtoju s kolesi "cross country" in "all mountain" ne omogočajo blokade vilic, zato je z njimi vožnja navkreber nekoliko težja. Zato pa s 170-milimetrskimi hodi vilic zelo olajšajo spuste in vožnjo po zahtevnem terenu.
Ostajajo še kolesa vrste "downhill" ki so namenjena predvsem spustom, kolesarji pa se z njimi običajno ne vozijo po klancih navzgor. Takšna kolesa so zato najtežja in imajo vilice z najdaljšimi hodi, ki dosegajo 200 milimetrov in so tudi povsem nastavljive. Tudi geometrija takšnih koles je prilagojena spustom, opazna pa je predvsem po izrazito naprej nagnjenih prednjih vilicah.
dezurni@zurnal24.si
Trenutno uporabljan hibrid med gorcem in trenking kolesom..,daleč najbolj uporabna vezija kolesa na 28 colskih obročih. To je za vožnjo po poteh seveda, kako korenino ud zmore...ni pa to smer ki jo zmore glavnina kolesarjev. Torej, praktično vsi našteti segmenti… ...prikaži veči koles so za specifične "jezdece", za splošno ljudsko pa je ta cerzija med gorcem in trekingom najbolj idealna. Komur se ne da vedno gonit, pa še elekfro podpora. To je to.
Omeniti bi veljalo tudi potopne sedežne opore, ki jih najdemo že praktično v vseh razredih kolesa razen pri downhilu in omogočajo elegantno spuščanje in dvigovanje sedeža med vožnjo zgolj s pritiskom ročice na krmilu in pri vožnji pomenijo pravo revolucijo,… ...prikaži več ker se ni treba več ustavljati vsakič, ko se teren prevesi navzdol ali navzgor in prilagajati sedeža...
Pomemben poudarek je mogoče bolj, da v vsakem od teh razredov obstajajo kolesa z 27.5 in 29 colskimi kolesi, ki imajo svoje prednosti in slabosti. Pred izbiro kolesa se je treba predvsem vprašati kje in koliko se bomo vozili. Tip… ...prikaži več kolesa se izbere glede na tip terena in kakšna vožnja nam je ljubša, sam rang kolesa pa potem glede na resnost kolesarjenja in debelino denarnice.