Športni terenci in križanci sodeč po statistiki registracij novih vozil še zdaleč niso izgubili zaleta. Kljub temu, da v vseh Evropskih državah beležijo rekordne padce BDP-ja, tržni delež SUV vozil in križancev, ki so po pravilu nekaj tisočakov dražji od kombilimuzin in karavanov, večji pa so stroški lastništva, narašča. Ne le v Evropi, tudi pri nas.
Rekorden delež "dvignjenih avtomobilov"
To dokazujejo statistični podatki analitičnega podjetja JATO Dynamics. Avtomobili z dvignjenim podvozjem so januarja v Evropi dosegli neverjeten 44-odstotni tržni delež. Najvišji v zgodovini. Pogledali pa smo tudi statistične podatke, ki jih za Sekcijo za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije pripravlja podjetje Ardi d.o.o in ugotovili, da je bilo v mesecu februarju med 10 največkrat registriranimi avtomobili pri nas kar sedem športnih terencev oziroma križancev.
Renault clio ostaja najbolje prodajan model v Sloveniji (v statistiko Sekcija vključuje tudi kratkoročne registracije vozil, ki se jih izvozi iz Slovenije) tudi v mesecu februarju z registriranimi 209 enotami, sledita renault captur (156) in dacia duster (153), zanimivo pa je, da je eno od najbolj priljubljenih vozil med Slovenci VW golf po številu registracij v februarju šele na desetem mestu in znotraj znamke VW šele četrti najbolj priljubljen model za modeli t-cross, tiguan in t-roc.
Prodaja krepko manjša kot pred letom dni
V Sloveniji je bilo sicer v mesecu februarju prvič registriranih 4833 osebnih avtomobilov in 845 lahkih gospodarskih vozil, kar je v primeru osebnih vozil 717 ali 12,92 odstotka manj kot februarja lani, medtem, ko se je vozil iz segmenta LGV prodalo 845 ali 128 več kot lani v enakem obdobju (+17,85 odstotka).
Od 4833 prvič registriranih vozil pri nas je bilo registriranih 937 mali SUV-jev (križanci s pogonom na dve kolesi), 747 SUV-jev srednjega razreda, 488 velikih SUV vozil in 29 prestižnih SUV-jev. Skupaj torej 2201 vozil, ki jih statistika uvršča pod rubriko SUV, kar predstavlja 45,5 odstotkov celotnega slovenskega trga osebnih avtomobilov v Sloveniji v mesecu februarju. To je še več od evropskega povprečja (44 odstotkov).
Preko spleta ne morejo prodajati avtomobilov
Prodaja vozil sicer še naprej pada, predvsem na račun ukrepov v povezavi s covid-19 in vladnega odloka, ki je zaprl poslovanje z avtomobili za fizične stranke. Kot je na tiskovni konferenci z naslovom »Avtomobilnost v novi realnosti« pojasnil predsednik Sekcije za osebna motorna vozila Jožko Tomšič država izgublja na milijone evrov prilivov z naslova DDV, ko sprejema nerazumne ukrepe. Tako je močno na letošnjo prodajo vozil vplivalo zaprtje avtomobilskih salonov, ki so po njegovih besedah veliki, zračni, v njih pa ni nikoli veliko ljudi. Pa tudi, ko so se odprli prodajni saloni z vozili je veljala omejitev, ki jo je določil vladni odlok, da trgovine večje od 400 kvadratnih metrov ne smejo biti odprte, veliko avtomobilskih salonov pa je večjih od omenjene kvadrature.
Na padec prodaje vozil pri nas vpliva tudi zakonodaja, zaradi katere prodajalci vozil ne morejo brezstično poslovati, pravi Tomšič. Fizični stik med kupcem in prodajalcem ni bil dovoljen. Je bil pa ob upoštevanju vseh ukrepov dovoljen brez kontaktni način, kar pomeni, da se potrebna komunikacija opravi na daljavo, t.j, preko telefona, video klica ali e-pošte, sama predaja vozila pa je precej »neosebna«, saj se stranki zgolj predajo dokumenti in ključi.
To seveda velja za predajo fizičnim osebam, pri pravnih osebah omejitev ni, tako da je tam proces potekal nemoteno. Seveda je to močno vplivalo na prodajo vozil in bo tudi v bodoče, saj trgovci niso mogli izvajati testnih voženj, ki so pri odločitvi o nakupu ključnega pomena. Testna vožnja pa ni edini razlog za neaktualnost spletne prodaje novih vozil. Obstoječa zakonodaja s področja varstva potrošnikov ni prilagojena posebnostim spletne prodaje vozil, saj kupljena nova vozila registriramo takoj po nakupu, seveda zanje ne morejo veljati enaka pravila glede odstopa od pogodbe, kot veljajo na primer za nakup zabavne elektronike ali oblačil. Trgovci zato niso želeli tvegati, da bi kupci odstopili od pogodbe po registraciji vozila, s čimer vozilu močno pade vrednost "Če želimo, da se sodobni načini prodaje novih vozil uveljavijo tudi v Sloveniji, bo nujno potrebno spremeniti in posodobiti Zakon o varstvu potrošnikov,« je med zaprtjem prodajnih salonov za zurnal24.si pojasnil Slavko Ažman in podjetja Porsche Slovenija.
Kupci električnih jezni na Eko Sklad
Tomšič je na tiskovni konferenci opozoril še na eno anomalijo, in sicer subvencije za električna vozila, ki so se v letu 2020 dvakrat nenapovedano znižale, kar je povzročilo slabo voljo pri kupcih in trgovcih. Dejal je, da se bodo v Sekciji zavzeli, da bo država povečala finančni vložek v sklad za subvencije in se zavzeli, da bi se sprejela triletna strategija, po kateri bi kupci električnih vozil vedeli, do kako velike subvencije, če sploh, bodo upravičeni. Tomšič je dejal, da se je spreminjajoča se politika Eko Sklada že odrazila januarja v slabši prodaji električnih vozil in hibridov. Januarja je bilo sicer registriranih 58 100-odstotno električnih vozil, v februarju pa 110. Lani v celotnem letu se je prodajal 100-odstotno električnih vozil v primerjavi z letom 2019 več kot podvojila - prvič je bilo registriranih dobrih 1650 100-odstotno električnih vozil.
torej EU in zraven SLO zmeraj bolj kupuje SUV. torej ne rabimo ( kupujemo ) pripomoček, ampak igračo. pa se jamra da ni denarja. torej zapravt zadnje cente za SUV, potem pa po gume na odpad in servis izpustit če se le da.